Valovi dima ovijajo žarnic kričeče soje …
Nenehno so me ovijale okoli prsta
Toda temna slutnja mi ovija dušo že
ki ga ovija slak. Po ledini stoje solnčnice
Njegov rep se je ovijal okrog prestola
Ulica se rahlem loku ovija okrog grajskega griča
Je reka ki jo ovija in plemeniti njen utrip življenja
obokih gibov te ovija kot potnika besede zlati mah
Vse te dosedanje objave pa se ovijajo celofan
nežno pajčevino svoje ljubezni ovijaš mojo razgaljenost
S pasom zlatim dom ovija,
Njen vrh je ovijal oblak
si ga lahko ovijala okoli prsta ali ne
in tako« (in z rokami je ovijal starega gospoda) »je
Strah ovija vaša telesa oblačila ljubezen vam omogoča da ostanete goli