Skopuh je bil pravcati ošabnik ter ni znal prijazno občevati.
»Še vedno ste stari ošabnik in surovež; nekdaj vam je uspelo, a tukaj ne uganjajte nasilja.
»Tega ošabnika bo treba še potipati. Njegovo srce je trdo ko železo.
Ti pajdaši so ošabniki pravi Da le ne bi dobila po glavi
Nič več ni bil podoben nekdanjemu ošabniku, marveč norcu, ki ne loči hvale od graje.
šaljivi Roglič je na hruško ob poti obesil nekaj beli zastavi podobnega, v znamenje, da je ponižan ošabnik
tem ošabnikom! Zakaj bi tudi ti poginil?”