Tovrstni parapodatki omogočajo sklepanje o interakciji respondentov z vprašalnikom in o njihovem vedenju med izpolnjevanjem ankete in pomagajo oceniti kakovost njihovih odgovorov.

Toda tudi parapodatki niso najbolj zanesljiv vir informacij o kvaliteti vsebine.

Ti parapodatki so tudi dovzetnejši za manjkajoče vrednosti.

Tako kot pasivni podatki se tudi parapodatki zbirajo brez vpletenosti respondentov, torej nevsiljivo.

Tak pristop pa poleg zajema vsebinskih podatkov omogoča tudi zbiranje digitalnih sledi, imenovanih parapodatki, ki beležijo respondentovo dejavnost med izpolnjevanjem vprašalnika.

S parapodatki lahko zberemo tudi podatke o načinu kontaktiranja, strategiji kontaktiranja in razlogih za neuspešno kontaktiranje.

S parapodatki je postavil nov mejnik pri ocenjevanju kakovosti metodoloških raziskav.

Respondenti se tako ne zavedajo, da se parapodatki zbirajo.

Razlikovanje med zbranimi parapodatki strežnika in parapodatki klienta je pomembno iz dveh razlogov.

Prvič, parapodatki, pridobljeni s strani klienta, vsebujejo več podrobnosti in informacij ter so natančnejši.

Pravimo jim tudi napredni parapodatki, saj zahtevajo aktivacijo posebnih funkcionalnosti v orodju za spletno anketiranje ali pa vključitev zunanjih skript.

Poleg tega se zelo pomembni kontaktni parapodatki nanašajo na datum in čas dostopanja respondenta do vprašalnika.

Parapodatki, ki se zbirajo na strežniški strani, so običajni tip parapodatkov.

Parapodatki zato sprožajo tudi etične pomisleke in praktične dileme o tem, kako informirati respondente o njihovem zbiranju.

Parapodatki v spletnih anketah opisujejo predvsem respondentovo vedenje pri izpolnjevanju ankete, vključno s podatki o stiku, tipu naprave in premikanju skozi vprašalnik.

Parapodatki so v spletnih anketah še posebej dragoceni, ker izpolnjevanje poteka brez prisotnosti anketarjev.