Ob prijetnih poznopoletnih temperaturah jutranjega sonca sva se najprej povzpela do slepega kraka visokogorske ceste , ki pripelje do razgledišča na ledenik Pasterze .

Ni kej , tukaj se res čuti globalno segrevanje , in ledenika s prijetno zvenečim ( slovanskim ) imenom Pasterze je vsako leto manj in manj .

Za ime ledenika Pasterze, ki je bil prvotno pašna planina, nemški pisci priznavajo, da je slovenskega izvora.

Z vrha smo smučali na severno stran ( 2oo m , 45 ° ) , potem pa dolgo prečenje do vrha Pasterze in po ledeniku do konca .

Po sončnem grebenu smo lahko proti severo - vzhodu gledali na to , kar ostaja ledenika Pasterze .

Predel , imenovan po avstrijskem cesarju , ki ga je obiskal leta 1856 , ponuja pogled na tritisočake in devet kilometrov dolg ledenik Pasterze .

Stoji na zelo lepem kraju , na skalnati glavi severno nad koncem ledenika Pasterze .

Kljub temu nam je uspelo priti precej visoko , po hoji čez ledenik Pasterze smo dosegli višino približno 3300 metrov .

Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo , da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora ?

Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora?

Smučali smo direkt v smeri Pasterze – bila je prava puter smučarija .

Sledil je še enourni vzpon iz dna Pasterze pa do garaž .

Po želji in za doplačilo možnost spusta do ledenika Pasterze ( doplačilo ) .

Pod njim se razteza ledenik Pasterze, ki se še naprej taja.

Neposredno pod razgledno ploščadjo je ledenik Pasterze, trenutno še največji ledenik v Avstriji, ki pa se zaradi podnebnih sprememb hitro umika.

Vse to je bilo treba razložiti tudi zato , ker s Štefanom nisva šla s Pasterze ( o , kako domače to zazveni !

Po želji si boste lahko ogledali še ledenik Pasterze ( doplačilo ) .

Pojdite na internet in poglejte na spletnih kamerah , kaj je ostalo od nekdanjega simbola Avstrije , ledenika Pasterze .

Raziskovali so ledenik Pasterze , ki se razteza na dolžini 10 km .

Spustili smo se po stezi do ledenika Pasterze .