sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "patotipa".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vrednost ddCq smo izračunali kot razliko med vrednostjo dCq ter povprečjem vseh dCq vrednosti visoko virulentnega ali manj virulentnega patotipa.
To je v nasprotju z opažanji pojava bolezenskih znamenj, ki jih oba patotipa povzročata na primarni gostiteljski rastlini hmelju.
Simptomi verticilijske uvelosti hmelja so odvisni od patotipa glive.
Izkazalo se je, da med patotipoma ni razlike v povzročenih simptomih na testnih rastlinah, saj oba patotipa povzročata hudo obliko obolenja.
Izguba ali pridobitev posameznega mobilnega genetskega elementa je odgovorna za razvoj patotipa.
Simptomi so odvisni od gostiteljske rastline , patotipa bakterije in ekoloških razmer .
Poleg različne občutljivosti kultivarjev pa pri verticilijski uvelosti hmelja ločujemo še dva patotipa glive Vna, blago in letalno obliko.
Hkrati pa so v občutljivem kultivarju oljke zaznali večjo relativno količino DNA letalnega patotipa v primerjavi z blagim patotipom.
Nedavni izbruhi letalnega patotipa in širjenje verticilijske uvelosti v hmeljiščih po Evropi predstavljajo resne probleme pri pridelavi hmelja.
Glede na anatomsko pozicijo okužb v telesu seve razdelimo v dva patotipa: črevesne in zunajčrevesne E. coli.
Od leta 1997 v Sloveniji, ko smo prvič zasledili pojav visoko virulentnega patotipa glive, pa vse do danes ta povzroča precejšne težave pridelovalcem.
Hmelj okužujeta dva patotipa glive V. nonalfalfae, ki povzročata blago in letalno obliko bolezni.
V pričujoči raziskavi smo proučevali vzroke za visoko virulenco letalnega patotipa V. nonalfalfae.
Opažali pa smo statistično pomembno pogostejše pojavljanje patotipa ETEC pri bolniki s potovalno drisko (p = 0,042).
Slednji so bili namenjeni določanju vrste V. nonalfalfae ter virulentnega patotipa PG2, ki povzroča hmeljevo uvelost in s tem propad hmeljne rastline.
Za opredelitev virulentnega potenciala glede na klasična patotipa smo pri 137 retrospektivno in prospektivno zbranih izolatov C. concisus uporabili klasično metodo PCR.
Na razvoj simptomov bolezni poleg virulence patotipa glive vplivajo tudi dovzetnost sorte in dejavniki okolja kot je temperatura (Isaac in Keyworth, 1948).
Oba patotipa se genetsko razlikujta od komenzalnih sevov (Deshpande in sod., 2016).
Zunajčrevesne okužbe običajno povzročata dva patotipa E. coli.
V nalogi smo izbrali skupno 16 kandidatnih virulentnih genov iz patotipa PV1 glive V. nonalfalfae za funkcijsko analizo.