Štiri izdelane filme perovskita smo uporabili za določanje energijske reže materiala, in sicer s postopkoma meritve fotoluminiscence in meritve transmisije.

Širša energijska reža perovskita je primernejša za izdelavo tandemskih sončnih celic v kombinaciji s silicijem.

Čez noč se je prekurzorska raztopina bromidnega perovskita enakomerno belo obarvala, v kloridnem perovskitu pa je bila bela oborina posedena na dno.

Znanstveniki verjamejo, da presežne količine prekurzorjev ostanejo v končnih plasteh perovskita zaradi njihovih (različnih) afinitet do substrata.

Zaradi tega bi v vzorcu lahko bila prisotna le ena faza in sicer želenega perovskita.

Zaradi manjše topnosti prekurzorjev perovskita v teh topilih se poveča koncentracija, kar spodbudi hitro nukleacijo in rast kristalov.

Zaradi fizičnih omejitev v porah zrastejo manjši perovskitni kristali, zato se dostojna prekrivnost doseže v relativno debelih plasteh perovskita.

Za potrebe optičnih simulacij se pri tandemski celici posebej zapisujeta toka generirana v plasteh perovskita in plasti silicija.

Za njih je ključna prostorska homogenost obsevanja, spekter obsevanja pa je manj pomemben, če je le pretežno v območju absorpcije perovskita.

Za določitev energijske reže samega perovskita smo uporabili postopka fotoluminiscence in meritve transmisije.

Z višanjem deleža perovskita v vzorcih se količina ferita zmanjšuje.

Z njima dobimo homogene in visoko kristalinične filme perovskita.

Z nižanjem deleža ferita se povečuje delež perovskita.

Vzrok za to lahko pripišemo razpadu kankrinita in tvorjenje nefelina in gehlenita, ter povečevanje deleža perovskita, saj imajo te faze večje delce.

V večini strategij se za nanos perovskita uporablja tehniko "spin coatinga", saj tehnika zmanjša gostoto napak v perovskitni strukturi.

V primeru prekrivne plasti perovskita nad mezoporoznim ogrodjem dosežene z večjo koncentracijo prekurzorske raztopine, se lahko zagotovi večje velikosti zrn.

V planarnih konfiguracijah pa je zaradi zmanjšane površinske energije prekurzorjev perovskita manj mest za nukleacijo.

Ugotovljeno je bilo, da se večje izkoristke dosega pri tanjši plasti nosilca in debelejši plasti absorberja, torej perovskita.

To je najverjetneje posledica prisotnosti perovskita, ki je v primerjavi s preostalimi vzorci tu najvišja.

Taka spojina je bele barve in ima zaradi odstranitve sledov jodovodikove kisline zmanjšano topnost v topilih uporabljenih za sintezo perovskita.