Omogočajo ustvarjanje dolgoročnih odnosov s svojimi strankami in veljajo za stroškovno najučinkovitejša, saj lahko tržniki redno merijo učinkovitost tovrstnih kampanj (Kotler & Pfoertsch, 2006).

Kotler in Pfoertsch ( 2001 , IX ) upravljanje blagovne znamke ( angl. brand management ) vidita kot edinstveno in učinkovito priložnost za vzpostavljanje in vzdrževanje konkurenčne prednosti .

Zaradi slednjih so namreč tudi prizadevanja za spodbujanje blagovnih znamk na teh trgih drugačna od tistih na potrošniških trgih (Kotler & Pfoertsch, 2010, str. 20).

So garant kakovosti , porekla , uspešnosti in tako povečujejo zaznavo vrednosti pri kupcu ter zmanjšujejo tveganje in kompleksnost nakupne odločitve ( Kotler & Pfoertsch , 2007 , str. 358 ) .

So garant kakovosti, porekla, uspešnosti in tako povečujejo zaznavo vrednosti pri kupcu ter zmanjšujejo tveganje in kompleksnost nakupne odločitve (Kotler & Pfoertsch, 2007, str. 358).

Na medorganizacijskem trgu obstaja manjše število ponudnikov in nesmiselno je ogromno vlagati v zavedanje in zvestobo blagovni znamki (Kotler & Pfoertsch, 2007).

Zagotavljajo preživetje podjetja na dolgi rok, ustvarjajo preference in zvestobo, povečujejo učinkovitost trženjskega komuniciranja in vplivajo na povečanje prodaje (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 52-54).

Blagovna znamka je edina možnost za razlikovanje med izdelki in storitvami, hkrati pa uporabno orodje za zmanjševanje kompleksnosti rešitev (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 40-41).

Porabniki lažje izberejo in procesirajo informacije izdelkov in storitev medorganizacijskih blagovnih znamk, hkrati pa nudijo višjo stopnjo prepoznavnosti (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 44- 45).

To je predvsem pomembno pri podjetjih na mednarodnih trgih, saj je težko najti dobro ime za različno publiko (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 95).

Služi identifikaciji produktov in storitev ter večanju ugleda podjetja, kar se pozneje kaže v večji vrednosti znamke (Kotler & Pfoertsch, 2006).

Da bi bila blagovna znamka nekaj posebnega, moramo imeti zgodbo, nekakšno legendo, ki na primer opisuje nastanek podjetja (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 103).

Ta obljuba mora biti ustrezna , smiselna in koristna za kupca , predvsem pa ne sme biti pretirana ( Kotler & Pfoertsch , 2007 , str. 358 ) .

Znamke tako povečujejo učinkovitost informacij, zmanjšujejo tveganje ter nudijo prednost ustvarjanja dodane vrednosti oziroma imidža (Kotler in Pfoertsch 2007, 359).

Ta obljuba mora biti ustrezna, smiselna in koristna za kupca, predvsem pa ne sme biti pretirana (Kotler & Pfoertsch, 2007, str. 358).

Brez odličnih produktov in storitev ter dobre organizacije podjetja ni pogojev za uspešno blagovno znamko (Kotler & Pfoertsch, 2007, str. 358).

Samo na takšen način lahko dosežemo uspešno razlikovanje podjetja od konkurence v očeh potrošnikov (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 129).

In nazadnje povečujejo težo in učinkovitost tržnega komuniciranja, kar se odraža v povečani prodaji (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 52- 54).

Kot pravi de Legge (v Kotler & Pfoertsch, 2007, str. 358) "obstaja med tržniki star pregovor: nič ne ubije slabih produktov hitreje kot dobro oglaševanje".

Vzroke za vse tri lahko poiščemo v globalizaciji in hiperkonkurenčnosti današnjega sveta (Kotler & Pfoertsch, 2006, str. 1-12).