Če pa število potencialnih interakcij izrazimo glede na število izdanih receptov za PMZ, sta ti dve učinkovini po kritičnosti takoj za klaritromicinom.

Vseeno pa smo v bazi našli podatke o interakcijah za nekatera PMZ z lokalnim delovanjem, ki smo jih vključili v analizo interakcij.

V zbirki podatkov, iz katere smo izhajali, je bila v vrsticah zapisana posamezna izdaja nekega PMZ, v stolpcih pa so bile spremenljivke.

V smernicah ni izrecno opredeljen način perioperativne PMZ pri bolnikih z okužbo in že uvedenim protimikrobnim zdravljenjem, ki so predvideni za operacijo.

V naši raziskavi smo ugotovili, da je tveganje za pojav klinično pomembnih interakcij med PMZ in ostalimi sočasno predpisanimi zdravili dokaj majhno.

Uporaba PMZ pri moškem je bila skladna s slovenskimi smernicami, pri ženski pa skladnosti zaradi pomanjkljive medicinske dokumentacije ni bilo mogoče opredeliti.

Slaba usklajenost uporabe vankomicina pri PMZ s slovenskimi smernicami je predvsem posledica neustrezne časovne aplikacije prvega odmerka antibiotika in neustreznega odmernega intervala.

S tem načinom lahko pomagamo pri optimizaciji terapije že pred prejetim prvim odmerkom PMZ in se izognemo uporabi neprimernega oziroma nepotrebnega zdravila.

Odstopanja te vrste so nedopustna in zahtevajo prilagoditev organizacije dela strokovnim zahtevam za varno, učinkovito in kakovostno oskrbo bolnikov pri izvedbi PMZ.

Nekateri priporočajo uporabo samega amoksicilina, drugi kombinacijo betalaktamskih PMZ z makrolidi, tretji svetujejo uporabo makrolidov le, če obstaja sum na atipične povzročitelje.

Na podlagi rezultatov navedene raziskave smo, po enakem načinu izračuna kot v naši raziskavi, izračunali skladnost PMZ s takrat veljavnimi slovenskimi smernicami.

Ker je sistemska absorpcija pri lokalni aplikaciji učinkovin zelo majhna, je klinični pomen interakcij med lokalnimi PMZ in drugimi učinkovinami vprašljiv.

Iz anonimne baze o ambulantno predpisanih zdravilih smo pridobili podatke o številu izdanih receptov za sistemska PMZ v določeni starostni skupini (postopek 8).

Če smo uspeli dokazati povzročitelja bolezni, poskušamo zožiti spekter delovanja in izbrati PMZ, ki je čim bolj usmerjeno proti povzročitelju.

Ozkospektralno PMZ ni bilo v začetnem zdravljenju predpisano nikoli, v nadaljevanju pa so spekter zožili na amoksicilin pri enem bolniku.

Za nekatera PMZ nismo mogli ovrednotiti tveganja za pojav potencialnih interakcij, saj se ambulantno redko predpisujejo (npr. aminoglikozidni antibiotiki).

V takih primerih smo vnesli obe PMZ, enkrat v stolpec s ključno učinkovino in drugič v stolpec s komedikacijo.

V primeru, da je prisotno visoko tveganje za okužbo z odpornimi povzročitelji, naj se uporabi kombinacija dveh različnih PMZ.