sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "podmnogoterosti".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zdi se, da bi bile lahko maksimalne integrabilne podmnogoterosti integrablinega svežnja ravno listi neke foliacije.
Za homološke razrede korazsežnosti dve in ena take upodabljajoče podmnogoterosti vedno obstajajo.
Tudi tu lahko sleherno izotopijo sklenjenih podmnogoterosti razširimo do izotopije ambienta (za nesklenjene mnogoterosti njen nosilec ne prestopa obrobka).
Spoznali bomo, da vsi podsvežnji tangentnega svežnja nimajo integrabilnih podmnogoterosti, da pa bomo to lahko preprosto utemeljili, bomo potrebovali nekaj dodatne teorije.
Preden bomo kompleksificirali nivojsko množico in definirali realne forme, si oglejmo splošnejšo definicijo zgornje podmnogoterosti in nekaj neposrednih lastnosti.
Povedali smo že, da si foliacijo lahko predstavljamo kot razdelitev mnogoterosti na imerzirane podmnogoterosti iste dimenzije, ki se druga drugi lepo prilegajo.
Očitno so to spet mnogoterosti, niso pa več nujno vložene podmnogoterosti, saj se lahko zgodi, da ne podedujejo topologije mnogoterosti.
Listi foliacije so torej nekakšne največje povezane komponente teh podmnogoterosti.
Kot poseben primer izotropne podmnogoterosti lahko gledamo na posamezne točke.
Je torej ena od operacij na mnogoterostih, ki jih opisuje sklapljanje vzdolž podmnogoterosti, kot sta (posebej tudi) povezana vsota in lepljenje ročajev.
Foliacije si lahko predstavljamo kot dekompozicijo mnogoterosti na imerzirane podmnogoterosti iste dimenzije, ki se lepo prilegajo druga drugi.
Da zadostimo našim predstavam, definiramo pojem gladke podmnogoterosti.
Usmerjenost -podmnogoterosti so torej dodatni podatki, ki jih ni mogoče izpeljati iz ambientne mnogoterosti.
Tako kot je razsežnost podmnogoterosti enaka razsežnosti tangentnega svežnja, tako je korazsežnost enaka razsežnosti normalnega svežnja (sveženj je posebni primer vlaknenja).
Prav tako se lahko nanaša na podmnogoterosti v mnogoterostih.
Evoluta krivulje (lahko tudi ploskve) oziroma podmnogoterosti je kavstika.
Da zadostimo našim predstavam, definiramo pojem gladke podmnogoterosti.
Analizirali bomo kompleksne točke 2n - dimenzionalne realne podmnogoterosti v ( n + 1 ) - dimenzionalni kompleksni mnogoterosti .
Na množicah kot je krožnica lahko vpeljemo take prostore, ker so to gladke podmnogoterosti (ki so lokalno odprte množice v Rn ).
Neposredno iz definicije sledi, da je π gladka submerzija, zato so njena vlakna res gladke vložene podmnogoterosti v E.