Dolžine veznih delov posameznih podsider smo minimalno zamaknili za 0,2 m, tako smo dobili sidro skupne predvidene dolžine veznega dela sidra 7 m (slika 3.11).

Skladno z zasnovo na sliki 3.11 smo vezne dele vseh pramen podsider oblikovali tako, da je dolžina golih pramen znašala 2,2 m.

Zaradi tega je vrednotenje rezultatov preskusov nosilnosti večkratnih sider SBMA še posebej zahtevno, saj sočasno preskušamo nosilnost vseh podsider večkratnega sidra.

Preglednica 3.8: Rezultati preskušanj nosilnosti modificiranih prednapetih geotehničnih sider tipa RCP/D-Z (zaporedno nameščeni kratki vezni deli podsider) vgrajenih na testnem polju.

Slika 3.10: Potek kontaktnih napetosti vzdolž veznega dela večkratnega sidra dolžine 12 m sestavljenega iz štirih podsider (po Barley in Ostermayer, 2003).

Tako pri sidrih RCP/D-Z, kot tudi pri sidrih RCP/D-I, so v podobni meri razvidni pari pramen podsider.

Vpliv prehoda prostih dolžin podsider, katerih vezni deli so vgrajeni globlje proti konici sidra, na odpornost vezi podsider, vgrajenih bližje glavi sidra (pojav razpok v injekcijski masi) in posledične prenatrpanosti vrtine.

V notranjosti zaledja je to premer vrtine, v katerega je možno vstaviti le omejeno število podsider, ki morajo biti pri trajnih različicah sider oblečena v zaščitne cevi.

Razlog za takšno obnašanje je v obnašanju veznih delov podsider, kjer sta pramena enega podsidra popolnoma popustila glede na pramena ostalih dveh podsider.

Pri večkratnih sidrih se pojavljajo lokalni vplivi prehoda prostih dolžin podsider, katerih vezni deli so vgrajeni globlje, na odpornost veznih delov podsider, vgrajenih bližje glavi sidra.

Poleg tega so pri preskušanjih sider ugotovili, da se v prostih delih daljših podsider zaradi prehoda ob veznih delih krajših podsider pojavlja tudi trenje, kar se posledično izkazuje v krajših efektivnih prostih dolžinah.

Kasneje se je izkazalo, da se najbolje obnesejo pramena podsider, ki so v veznem delu za boljši oprijem na cementno injekcijsko maso preoblikovana (angl. deformed strands).

Iz tega razloga so najbolj izpostavljena podsidra z najkrajšimi prostimi deli, pri katerih v okolici njihovih veznih delov poteka večje število prostih delov daljših podsider.

Bistvena prednost združevanja podsider v skupno sidro je, da se vsak vezni del podsidra nahaja v svojem delu vrtine, zato je porazdelitev napetosti vzdolž kratkih veznih delov podsider enakomernejša, izkoristek nosilnosti tal pa boljši.

Kot minimalno dolžino veznega dela pramen podsider predlagamo vezne dele pramen dolžine 2,5 m (v primeru povečanja premera rebraste polietilenske cevi) oz. 3 m (v kolikor premer rebraste polietilenske cevi ostane nespremenjen).

Za delovanje večkratnih sider je pomemben premer vrtine, ki naj pri mehkih hribinah znaša 140 mm, kot tudi premer in tip protikorozijskega ovoja (oblika zaščitnih cevi) v veznih delih podsider.

Oblikovana pramena podsider so razvidna iz fotografije na sliki 3.15(a), na kateri pa je opaziti tudi z vazelinom lokalno kontanimirana mesta golih pramen.

tip RCP/D-I: sidro spremenljive togosti z zamaknjenimi in različno dolgimi veznimi deli podsider.

S teoretičnega stališča bi bilo sicer najbolj izkoriščeno večkratno sidro sestavljeno iz velikega števila podsider s kratkimi veznimi deli, vendar pa Barley (1997a) oz.