Zaradi različne strukture so intermolekularne sile znotraj različnih polimorfov različne, kar pomeni, da nekateri polimorfi izkazujejo boljšo topnost kot drugi.

Zaradi majhnih razlik med polimorfi v vezani energiji v kristalni rešetki, lahko minimalna sprememba v pripravi vodi do napačnega polimorfa.

To kaže na to, da so se pod obremenitvijo polimorfi klorpropamida odzvali različno, zaradi razlik v ureditvi kristalne strukture (molekulsko pakiranje).

Spojina lahko tvori različne oblike trdnega stanja, kot so polimorfi, psevdopolimorfi, soli, ko-kristali in amorfna trdna snov.

S tvorbo alternativnih trdnih oblik kot so soli, kokristali ali polimorfi, ki imajo slabšo topnost v danem mediju, omogočimo prikrivanje okusa učinkovine.

Polimorfne oblike, ki so pod temi pogoji manj stabilne, imenujemo metastabilni polimorfi.

Polimorfi so si med seboj kemijsko enaki, vendar imajo različne fizikalno-kemijske lastnosti.

Polimorfi so kristalne oblike iste učinkovine, ki se razlikujejo v razporeditvi molekul znotraj kristalne strukture.

Polimorfi izkazujejo enake lastnosti v raztopini in plinastem stanju, v trdni obliki pa se razlikujejo, čeprav so kemijsko identični.

Polimorfi iste učinkovine se lahko razlikujejo v fizikalno-kemijskih lastnostih kot so topnost, hitrost raztapljanja, temperatura tališča in stabilnost.

Na podlagi primerjave smo ugotovili, da so polimorfi klorpropamida bolj plastični od primerjalnih zdravilnih učinkovin, kar je primerna lastnost za tabletiranje.

Metoda omogoča razlikovanje med polimorfi, saj se njihovi vrhovi na difraktogramu razlikujejo zaradi njihove drugačne geometrije kristalne rešetke.

Metastabilni polimorfi so manj stabilne kristalne oblike z višjo energijo in posledično višjo topnostjo, kot njihove stabilne oblike.

Med te spadajo soli, polimorfi, psevdopolimorfi in amorfne snovi.

Kristalni polimorfi imajo isto kemijsko sestavo, vendar drugačno notranjo kristalno strukturo, zato se razlikujejo v fizikalno kemijskih lastnostih, tudi v topnosti.

Iz grafa lahko opazimo, da polimorfi klorpropamida izkazujejo višjo plastičnost v primerjavi z drugimi zdravilnimi učinkovinami.

Enantiotropni polimorfi pa lahko pri točno določeni temperaturi reverzibilno prehajajo eden v drugega.

Polimorfi imajo različne stabilnosti in se lahko pri neki temperaturi spontano pretvorijo iz metastabilne (termodinamsko nestabilne) oblike v stabilno obliko.

Poleg trojne točke za trdno, kapljevinasto in plinsko fazo obstajajo trojne točke za več trdnih faz, za snovi z večkratnimi polimorfi.

Poleg trojne točke za trdno , kapljevinasto in plinsko fazo obstajajo trojne točke za več trdnih faz , za snovi z večkratnimi polimorfi .