Za določanje odzivov med vzbujanjem na pasivni podstrukturi smo pospeškomere namestili enako kot pri eksperimentu, s katerim smo določali admitančne matrike.

Vse merilne elemente, t.j. piezoelektrične pospeškomere in merilni križ smo preko vodnikov povezali na zajemno kartico.

V praksi uporabljamo tri med seboj pravokotne pospeškomere in tri med seboj pravokotne žiroskope.

V okolico posameznega kontakta namestimo tri triosne pospeškomere s katerimi merimo odziv.

Tri pospeškomere postavimo na zgornji križ, preostale tri pa na spodnjega.

Tako v praksi uporabimo najmanj tri triosne pospeškomere za določitev vektorja q.

Ta ga zna umestiti v prostor , medtem ko ima za zaznavo sukanja lastne giroskope in pospeškomere .

Sestav smo prav tako postavili na kose pene in nanj pritrdili pospeškomere.

S tem razlogom smo si za referenčni pospeškomer izbrali pospeškomer, ki je pritrjen na prstanec in ostale štiri pospeškomere za popis kontakta.

S sekundnim lepilom smo nanj prilepili še pospeškomere, ki smo jih dodatno pričvrstili z bandažnim trakom.

S pnevmatskim modulom se prisloni pospeškomere na ohišje motorja.

Praktično nemogoče je dvakrat povsem enako pritrditi in orientirati pospeškomere.

Pospeškomere smo namestili na palec (proksimalna prstnica), kazalec (dlančnica in srednja prstnica), sredinec (proksimalna prstnica) ter prstanec (srednja prstnica).

Pospeškomere je potrebno pravilno pritrditi na vozilo, da se gibljejo skupaj z merjenim delom.

Pospeške izmerimo kot posledico delovanja specifične sile na pospeškomere.

Poleg tega smo imeli tri pospeškomere na enakih razdaljah kot so bili izvedeni udarci.

Poiskati smo namreč morali mesta, kjer je prenos vibracij največji (kosti) in tja namestiti merilnike odziva (pospeškomere).

Na slikah so z rdeče obarvanimi krogci prikazane tudi lokacije, kamor smo namestili pospeškomere.