sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "poškodov".
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Znotraj tega tipa se pojav lja predv sem zdrobljen material z redkimi kosi poškodov anega meljev ca.
Zagotovo je bila največkrat poškodov‐ ana in popravljena.
Srednje močno tekt. poškodov an peščenjak z v mesnimi tanjšimi polami meljev ca.
Močno tekt. poškodov ana in nagubana hribina z v mesnimi plastmi meljev ca in peščenjaka.
Polletno poročilo o štev. poškodov . in umrlih pri delu , po spolu in gosp. dejavnostih - ZZV do 15.2 . in 20.7 .
Slikaa 10: Poškodo ovanost po dreevesnih vrstah h za poškodov van nesaniranii stratum.
Pod T-ovim vodstvom je SPD izropane in poškodov . obnovilo , mrežo podružnic in število članstva pa razširilo .
Gasilci PGE Celje so zavarovali kraj dogodka , odklopili akumulatorje in nudili pomoč dvema poškodov . . .
Velik del Črnomorke flore potopljen ali poškodov z pomočjo obveščevalnih podatkov Angležev ter Američanov.
Maribor Policisti PU Maribor so obravnavali 59 prometnih nesreč , v katerih se je 16 oseb telesno poškodov . . .
Preglednica 10 : Delež dreves glede na vzrok poškodovanosti Poškodov .
poškodov ana hribina s plastmi peščenjaka in meljev ca v podobnih razmerjih.
poškodov an meljev ec z v mesnimi plastmi peščenjaka.
poškodov an meljev ec z redkimi v mesnimi plastmi peščenjaka.
Tektonsko poškodov an ter intenziv no naguban/pretrt meljev ec ali skirlav i glinav ec z zlomljenimi in def ormiranimi plastmi peščenjaka, ki ustv arijo skoraj kaotično strukturo.
Smer tektonske poškodov anosti in def ormacije ekv iv alentne litologije hribine
Tako laahko v prih hodnje pričaakujemo po ovprečno 38566 dreves/ha v poškodov vanih nesanniranih sesto ojih, kar pom meni, da bi ostalo 43 % dreves od šttevila dreves, ki je bilo prisotno obb popisu.
Š Še vedno paa so ti sesto oji dosti maanj poškodo ovani od dejannsko poškoddovanih sesstojev, saj jee le 6 % dreeves popisan nih kot slabiih poškodov vanih, ki niso sposobni prreživetja.
V Švvici so narredili več raziskav naa površinah h poškodov vanih po vvetrolomu in i so se sprašševali o učinkih ukrepaanja ozirom ma neukrepaanja po ujm mi.
Sliika 11: Številoo in poškodov vanost bukve v posameznem m debelinskem m razredu v neesaniranem strratumu. s na zgrradbo bukoveega odraščajoččega gozda naa brežiškem ob bmočju.