sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "pregretjih".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo pregretjih med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Vidimo, da se pregretje površine zmanjšuje z vsakim vrenjem, kar pomeni višje gostote toplotnih tokov pri manjših pregretjih.
V začetni fazi, pri nižjih pregretjih, sta frekvenca nastajanja mehurčkov in število aktivnih nukelacijskih nizka.
Ta režim omogoča visoke koeficiente toplotne prestopnosti pri relativno nizkih pregretjih, kar je se izkorišča za namene hlajenja.
Ta nukleacijska mesta so aktivna že pri majhnih pregretjih.
Superbifilne površine so izkazale izjemno visoke koeficiente toplotne prestopnosti, ki so najvišji pri nizkih pregretjih površine.
Razvidno je, da bo do nukleacije pri najnižjih pregretjih prišlo na manj omočljivih površinah.
Pri zelo visokih pregretjih površin lahko presežemo kritično gostoto toplotnega toka.
Pri višjih pregretjih nastopijo režimi razvitega vrenja, kjer prihaja do uparjanja kapljevine.
Pri višjih pregretjih je širši tudi velikostni razred votlin-jamic, ki so lahko potencialna nukleacijska mesta.
Pri večjih pregretjih stene so razlike med posameznimi površinami manjše.
Pri večjih podhladitvah se poveča vpliv naravne konvekcije, kar rezultira v manjših potrebnih pregretjih za nastanek nukleacije.
Pri nizkih pregretjih površine je krivulja linearna, toplota se s površine odvaja preko naravne konvekcije.
Prehod iz naravne konvekcije v mehurčkasto vrenje je hiter, pri nizkih pregretjih površine.
Prehod iz naravne konvekcije v mehurčkasto vrenje dosežemo pri višjih pregretjih kot pri hidrofobnih površinah.
Prav tako na strukturiranih površinah prehod v režim mehurčkastega vrenja nastopi pri nižjih pregretjih, vrednost kritične gostote toplotnega toka pa je višja.
Posledično vrenje omogoča odvajanje visokih gostot toplotnega toka pri nizkih pregretjih vrelne površine.
Ob nastopu vrenja pri nizkih pregretjih površine se toplota prenaša z naravno konvekcijo, ki zagotavlja primeren koeficient toplotne prestopnosti.
Nukleacija poteka intenzivneje in tudi mehurčki začnejo nastajati pri nižjih pregretjih površine.
Nasprotno pri hidrofilnih površinah do začetka vrenja pride pri višjih pregretjih površine, kar je načeloma neugodno iz aplikativnega vidika.
Na hidrofobnih območjih se pojavi nukleacija pri nizkih pregretjih površine, doseže pa relativno nizko maksimalno gostoto toplotnega toka.