Čutil se je ponižanega, da občuje spričo moštva ž njim tako prezirno in v tej jezi je svojo ženo zgrabil
Ahiles kot lev grabežljivi kadar ga zbrani možje na silo želijo ubiti vsa soseska lev od kraja se bliža prezirno
odgovorila gorko užaljena deklica, prezirno strmeč v
stopal čez taborišče s črnolasim, kodrastim krasotcem mlečnobele polti, z rahlim rožnatim nadihom in prezirnega
Smehljal se je prezirno in ko so ga dvignili kvišku, se je nasmejal na vse grlo.
Indijec pa je le prezirno gledal za njo.
ki si je z važnostjo in ponosom vihal drobne brčice, bil navdušen za vse lepe umetnosti ter gledal prezirno
In njegov obraz je bil preziren in hladan, nič več ni bilo na njem ne bolečine ne groze ...
muzej in še takrat le s prezirnim nasmeškom
visoko vzravnana, s prezirnim bleskom v očeh in
« je prezirno zarezal nepridiprav, hkratu pa je prisluhnil, izpustil Moniko, zdrknil ob deblu nizdoli
dragovanjem z inovernim častnikom, in ko se je z nova zavedala, kako je s svojim odlokom le še bolj učvrstila prezirno
Izpodtikal se bo morda kdo ob tem, da Groga ni sestavil izvirnega zaljubljenega pisma, in prezirno mislil
Oni pa se mu je prezirno smehljal.
Bierkopf le tako prezirno in ošabno ne stavlja svoje veljavnosti