sneg – tonirano nažlampano nedolžnost, v s_ukan, proseč nasmeh.
proseče svoje oči ... a on se mu je
ljubljenih src. »Glej ju, kako proseče, kako zaupljivo strmita
— proseč je klicala Romana: „Mati,
zdaj proseče, da dekletu udari srce bolj ko
jo je proseče kregal.
je pogledala v obraz s prestrašenimi in prosečimi očmi.
prosečim glasom, „zaupaj mi vendar, kako je s tvojo
Jošt jo je proseče pogledoval in s poudarkom zaključil:
Skoraj proseče je izzvenel Karničnikov glas
“ je proseče zaklicala Marička, stopivša skozi vrata.
A stegnil roke ni proseče v dar,
Izgovoril je te besede s čudnim glasom, pol proseče,
presojo strokovnjakom, proseč izvedence, da naj vsak svoje opazke
Rezo, in skoro proseče se čez nekaj