QCP lahko olajša izpolnitev zakonsko (akreditacijsko) določenih zahtev na stroškovno učinkovit način z najboljšo možno uporabo laboratorijskih virov in zmogljivostjo merilnih sistemov.

QCP je v tem kontekstu širši pojem kot samo merjenje kontrolnih vzorcev namenjenih za simulacijo vzorcev kliničnih preiskovancev.

QCP in ustrezna dokumentacija sta v pomoč pri obravnavi odgovornosti, ko se napaka pojavi (35).

Uporabljajo se za spremljanje in izboljšanje učinkovitosti QCP v daljšem časovnem obdobju, s tem pa posledično vplivajo na izboljšanje preiskovančeve varnosti.

Razvoj QCP mora biti v skladu z opozorili proizvajalca za zmanjševanje tveganja ter veljavnimi zakonskimi in akreditacijskimi zahtevami.

Laboratoriji se z obvladovanjem tveganja največkrat srečajo pri pripravi načrtov in uvedbi kontrole kakovosti (QCP, quality control plan).

Kot del sistema vodenja kakovosti laboratorij vzpostavi pregledni sistem za spremljanje učinkovitosti QCP v daljšem časovnem obdobju.

Povzetek predlogov ukrepov nam omogoča lažji pregled najpomembnejših ukrepov iz tabele načrta kontrole kakovosti (QCP tabele).

Končni QCP je seštevek vseh uporabljenih laboratorijskih kontrolnih postopkov za dosego klinično sprejemljivega tveganja za preiskovanca.

Vsak korak v QCP mora biti sledljiv do procesne dokumentacije analize tveganja.

V naslednji stopnji QCP smo pripravili načrt za izvajanje kontrole kakovosti (preglednici 3 in 4).

Za preverjanje stabilnosti analizne metode, smo uporabili vse tri koncentracije obogatenih plazemskih vzorcev V-QCp, ki smo jih izpostavili različnim pogojem shranjevanja.

Razvoj QCP zahteva sodelovanje s proizvajalcem, osebjem zdravstvene nege in zdravniki.

Pri razvijanju QCP ne smemo zanemariti tudi informacij o laboratorijskem okolju.

Standardi za vrednotenje učinkovitosti metode Iz delovnih raztopin za pripravo plazemskih kontrolnih vzorcev (QCp) smo pripravili standarde za vrednotenje učinkovitosti metode.

QCP- načrt kontrole kakovosti Ko so vsa preostala tveganja opredeljena kot klinično sprejemljiva, laboratorij vključi kontrolne točke kot komponente laboratorijskega QCP.

Razvoj QCP zahteva razumevanje vseh faz TTP ter prepoznavanje šibkih točk v procesu, kjer lahko napake povzročijo škodo za preiskovanca.

Primer takega spremljanja so kazalniki kakovosti, ki spremljajo učinkovitost QCP.

Ko je QCP enkrat vzpostavljen, je potrebno vsako prihodnjo napako preučiti in ugotoviti izvor napake ter preučiti možnost modifikacije QCP.

Laboratorij mora svoj QCP prilagoditi svojemu merilnemu sistemu in kliničnemu okolju (12).