Iz podatkov eksperimenta smo določili enostopenjsko verjetnostno matriko prehajanja stanj QoE , ki prikazuje in ovrednoti vpliv predhodne izkušnje na trenutno percepcijo kakovosti .

Zaradi omenjenih pomanjkljivosti je modele QoE težko vključiti v sisteme, ki bi zagotavljali kakovost za interaktivne aplikacije v sodobnih telekomunikacijskih omrežjih.

V skladu z rezultati eksperimenta smo določili subjektivni prag QoE in ocenili potrebno količino sistemskih virov za doseganje le - tega .

Rezultati drugega eksperimenta jasno prikazujejo nekatera pomembna dejstva, ki jih ni mogoče zaslediti v logaritemskem ali eksponentnem modelu QoE.

Predstavljeni rezultati dokazujejo, da je omenjena trditev deloma neustrezna, saj lahko v nekaterih primerih vodi do napačnega razumevanja QoE.

Predstavljena študija tako odpira nadaljnje možnosti za raziskave na področju načrtovanja naprednih matematičnih modelov QoE za različne telekomunikacijske storitve.

Algoritma lahko preprosto razširimo za poljubne tipe storitev in aplikacij z integracijo različnih modelov QoE v proces dodeljevanja virov.

Subjektivni testi se izvajajo na vzorcu določene ciljne populacije in omogočajo zelo natančen vpogled v celovito razumevanje QoE.

Rezultati jasno prikazujejo, da je potrebno pri načrtovanju telekomunikacijskih sistemov upoštevati predstavljene ugotovitve, če želimo doseči sprejemljiv QoE.

Mehanizmi zagotavljanja QoE so danes razmeroma slabo raziskani za storitve in aplikacije, ki delujejo po načelu najboljših zmožnosti.

QoE , arhiviranje itd. ) lahko koristimo certifikate , ki smo jih izdali sami , in sicer s strani lastnega CA.

Na QoE v veliki meri vpliva tudi tip storitve in okolje, v katerem se določena storitev uporablja.

Algoritma dodelita majhno kapaciteto avdio uporabnikom 1-4, saj le-ti ne potrebujejo velike hitrosti prenosa podatkov za dosego visokega nivoja QoE.

V raziskavi [31] so avtorji razvili celovit koncept QoE in predlagali različne metode za njegovo merjenje in komunikacijo v industrijskem procesu.

Celovita definicija je predstavljena v [13], ki definira QoE kot vsesplošno sprejemljivost aplikacije ali storitve, kot jo dojema končni uporabnik.

Z določenimi prilagoditvami bi lahko uporabili predlagane modele QoE tudi na področju avdio in video aplikacij.

Preučili smo tudi nekatere kontekstualne dejavnike, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na QoE končnega uporabnika.

Predlagano arhitekturo večceličnega sistema bi lahko zasnovali na konceptu QoE, kar bi znatno povečalo kakovost komunikacije.