sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "quignard".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Quignard trenutek fascinacije povezuje z živalskim in rastlinskim svetom, gre torej za nek dogodek, ki je v temelju sploh vsega živega.
Quignard tako, kot se zdi, poskuša segati do predjezikovnega in predlogosnega, mimo filozofij dvajsetega stoletja, ki temeljijo na primarnosti jezika.
Quignard se loteva analize izkušnje, ki je po svoji naravi pravzaprav mistična.
Quignard močno poudarja pomen tišine v ljubezenskem odnosu in govorice kot nečesa zasužnjujočega in prikrivajočega.
Quignard je nadarjen glasbenik, primarno čelist, ki svoj navdih črpa predvsem iz klasične literature (grščino in latinščino označuje kot svoja "izvorna jezika").
Zdi se, da si Quignard prizadeva za izbris kakršnekoli distance med njim kot osebo, subjektom, njegovo mislijo in izkustvom ter pisanjem.
Vsak kotiček sveta je kontaminiran z glasbo , pred katero se ni mogoče več skriti ( » ušesa nimajo vek « , kot še pravi Quignard ) .
Čeprav je vse podvrženo dvojnosti in mnoštvu (kot Quignard piše - svetova sta dva), je enost tisto, kar je pravzaprav cilj.
Prijela sva se za roke in se spustila po tistih tako strmih stosedeminpetdesetih kamnitih stopnicah, ki so vodile do morja" (Quignard 8).
Zelo težko je najti besede za opis načina, na katerega Quignard piše, saj delo učinkuje na nek poseben način.
Quignard sam naj bi namreč fragmentarnost svojih pripovedi razlagal s sledenjem duhu časa; moderno naj ne bi več dovoljevalo povezanosti (Kemp 70).
De-siderare, umik teh zvezd, sidera, Quignard povezuje z odsotnostjo pomladi (kot znanilke življenja in primum tempus).
Pascal Quignard se kot prva izrečena filozofska referenca zahrbtno prikrade v najin pogovor , ampak samo na kratko .
Stanje, v katerega ju je oba pahnila ta nehotena ljubezen, Quignard popiše v naslednjem navedenem odlomku.
Quignard želi pred-logosno, pred-filozofsko in Platon se mu v tem oziru zdi prevelik metafizik.
Za ti dve sceni Quignard pravi (81), da sta strašljivi, a vendar obsedata "tako hoteno videnje kot nehoteni sanjski pogled".
Počela nista nič drugega, kar ne bi tudi drugi, a sta "puščala vrata k temu niču odločno odprta" (Quignard 34).
Ali pa bi morda Quignard sam vseeno raje ostal skrit, torej bolj ali manj izginjajoč?
Kot sidera razume "gibljive, zodiakalne zvezde, ki med seboj tvorijo figuro in se pojavljajo ter izginjajo vzdolž ekliptike" (Quignard 124).
Kot napiše, ni bila več zgolj človeška, torej bolj ali manj anonimna (Quignard 34), temveč globoko individualna.