Tisti brat ranjcega iz Ljubljane je govoril o testamentu, todà ni ga nikjer; morda tičí v kaki suknji
Saj se spomnite ranjcega čuvaja, ki je imel sina, kteri je v Ljubljani i potem na Dunaji študiral?
Ta terja zase grofijo kot nečak ranjcega grofa
„Nečakinja moja“, razlagal je Benedikt, „zapuščina ranjcega svaka“.
„O, pa kdor je storil to, da je lomil božji križ, gotovo — tisti je ubil ranjcega Verteljevega Jernejca
„ nu sestra sedanjega gospodarja saj jo poznaš in sestra onega ranjcega
Oče je padel boji na strani ranjcega gospoda in brata je končal na lovu medved in ko smo spravljali novino
zanemarjal svoje rokodelstvo in čegar surovost so tamošnji poznali, ni bil več čislani mlinar, kakor za ranjcega
„Dobro došli, gospod grof, sin ranjcega dobrotnika — kteremu bodi zemljica lahka!
ranjcega očeta. Dober možak je bil, in
Oblekel se je najlepšo obleko pogladil si pred zrcalom lase opasal si meč dragocenim ročem darilo ranjcega
ravnanjem precej pomnožil in to celo premoženje je Marton dobil brez da bi bil le en venar ljubčka ranjcega
Naš vladar bodi kralj Ladislav, nečak ranjcega grofa.“
Pintar: Slovo ranjcega g. J. Brenceta,
Caf, Prigodba iz življenja ranjcega