Čeprav oba postopka pogosto temeljita na identičnem dejanskem stanju, imata različen ratio legis, različne cilje, postopkovne režime in dokazne standarde.

Zato si pri analizi ugotavljanja vzročne zveze pomagamo z vzročnostno teorijo "ratio legis" in teorijo o adekvatni vzročnosti.

Zastavlja se torej vprašanje, kaj je ratio legis zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja?

Za podizvajalce vsekakor koristna novost, ne bi pa mogla trditi, da je odprava plačilne nediscipline ratio legis predpisov s področja javnih naročil.

V začetnem delu so predstavljeni glavni viri na omenjenem področju in ratio legis veljavne zakonodaje.

V okviru pravilne uporabe materialnega prava bi moralo sodišče ob konkurenci vzrokov uporabiti teorijo adekvatne in ratio legis vzročnosti .

V analizi področnih predpisov je opaziti, da zakonodajalec z vsakim novim predlogom zakonodaje poskuša zasledovati ratio legis, torej uveljavitev namena javnih naročil.

Teorija o ratio legis vzročnosti nam pove, kateri vzrok pravna norma šteje kot pravno relevanten.

Tako po teoriji o adekvatni vzročnosti kot tudi po teoriji ratio legis vzročne zveze pridemo do enakega zaključka.

Splošni ratio legis je v tem primeru bolj jasen.

Sodišča so se še manj ukvarjala s smislom oziroma ratio legis tega razloga.

Ratio legis, ki utemeljuje obstoj in uporabo domneve, je dvojen.

Ratio legis vračanja daril zaradi varovanja interesov tretjih oseb je teoretično najmanj problematičen.

Ratio legis tovrstnega urejanja je varstvo pred nepremišljenimi dejanji zakoncev ter pravnega prometa nasploh.

Ratio legis te vrste preklica po francoskem pravu je torej nedvomno kaznovanje obdarjenca brez poseganja v pravni položaj tretjih oseb.

Ratio legis tako pomeni opredeliti prepoznavne značilnosti s seznamom značilnosti in elementov transakcij, ki nakazujejo morebitno tveganje za izogibanje davku.

Ratio legis prenehanja pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je mogoče razbrati že iz besedila zakonskih členov ureditev, ki ta institut poznajo.

Ratio legis je, da če posrednik ne želi razkriti aranžmaja, je podana višja stopnja verjetnosti agresivnega davčnega načrtovanja ali davčne utaje.

Prevladujoči teoriji v našem času in prostoru ter tudi sodni praksi sta ratio legis teorija in teorija adekvatne vzročnosti .

Pravna kvalifikacija in ratio legis takšne izjeme nista povsem jasna.