ReNDej za boljšo kakovost predpisov, večjo družbeno sprejemljivost in legitimnost predpisov med drugimi ukrepi predlaga poglobljeno presojo posledic predpisov.

ReNDej vsebuje oceno stanja na področju priprave predpisov in določa temeljne usmeritve, ki jih je na tem področju treba upoštevati.

ReNDej pri izhodišču za pripravo predpisov izhaja iz načela transparentnosti.

ReNDej predstavlja osnovo za pripravo predpisov in določa minimalne standarde sodelovanja javnosti pri pripravi oziroma oblikovanju predpisov.

ReNDej prav tako opozarja na problem prevelike normiranosti ter da pravne norme niso dovolj določno oblikovane.

ReNDej pa v okviru načela odprtosti priporoča možnost posredovanja mnenj v čim zgodnejši fazi priprave odločitve.

ReNDej je, tako kot vse resolucije, pravno neobvezujoč akt.

ReNDej (2009) v nadaljevanju našteva pomembna priporočila in načela, ki jih je treba upoštevati pri vključevanju javnosti v pripravo predpisov.

Predstavila naj bi različne možnosti za ukrepanje in podala prednosti in slabosti (analitično oceno) za posamezne alternative, kjer je to mogoče (ReNDej).

Ob tem je treba upoštevati, da imajo določene interesne organizacije s posebnimi predpisi oziroma dogovori opredeljeno vlogo v postopkih priprave predpisov (ReNDej).

Na ta način je mogoče zagotoviti sodelovanje vseh strokovnih, kadrovskih in drugih človeških virov države pri oblikovanju in graditvi pravnega reda (ReNDej).

Z namenom izboljšanja kakovosti predpisov so bili v ReNDej določeni tudi minimalni standardi posvetovanja z javnostjo in minimalni čas za posvetovanje.

Namen priprave presoje posledic predpisov je izboljšati kakovost novih predpisov in poenostaviti zakonodajno urejanje ter naknadno ugotavljanje doseganja zastavljenih ciljev ( ReNDej , 6. poglavje ) .

V kolikor zakonodajalec ugotovi , da se lahko cilji uresničijo z obstoječimi predpisi , ne predlaga sprememb ali dopolnitev za posamezno področje ( ReNDej , 4. poglavje ) .

Sodelovanje javnosti je lahko spontano, ki izhaja iz interesa posameznika, ali pa organizirano s pozivom ciljnim skupinam in strokovnjakom (ReNDej).

Vsi našteti razlogi pa povzročajo nestabilnost in nepreglednost pravnega reda ter težave pri izvajanju zakonov in podzakonskih aktov (ReNDej).

Vse normativne podlage in smernice, ki definirajo celoten zakonodajni proces in ki upoštevajo ReNDej zagotavljajo ustrezno deliberacijo z javnostjo.

ReNDej, ki je bila sicer pripravljena in sprejeta tri leta po PNV, je pri opredelitvi pojma naredilaradikalen korak nazaj.

Računsko sodišče je namreč v treh tovrstnih poročilih, kot že rečeno, ugotovilo sistemske pomanjkljivosti in nedosledno upoštevanje smernic ReNDej.

Predlagana raziskava lahko analizira, ali bi bilo oddanih več komentarjev, če bi se upoštevali roki za razpravo iz ReNDej.