Značilnost replaniranja železniškega prometa je, da lahko z ustreznim podaljševanjem postanka vlaka na vmesni postaji zmanjšamo skupne zamude vlakov na končnih postajah.

Za problem replaniranja voženj vlakov ne obstaja definicija kriterijske funkcije, ki bi korektno pokrivala vse interese replaniranega voznega reda.

Za namen reševanja replaniranja voženj vlakov predlagamo drugačen pristop uporabe sledi.

V predhodnih poglavjih smo nakazali kompleksnost načrtovanja in replaniranja voženj vlakov in s tem potrebo po učinkovitem sistemu za pomoč dispečerjem.

V nadaljnjih raziskavah so primerjali uspešnost centraliziranega in decentraliziranega pristopa replaniranja.

V nadaljevanju sta podana primer uspešnega in primer manj uspešnega replaniranja voženj vlakov v nasprotnih smereh.

V nadaljevanju navajamo samo pomembnejše pristope replaniranja, ki jih je mogoče zaslediti v strokovni in znanstveni literaturi.

V dostopni literaturi ni bibliografske enote, ki bi problem časovnega replaniranja voženj vlakov obravnavala z uporabo spodbujevanega učenja.

V doktorski disertaciji za reševanje problema replaniranja voženj vlakov predlagamo uporabo algoritmov umetne inteligence.

Uspešnost replaniranja sta ocenjevala glede na zamude in porabljeno energijo.

Tudi pri tem pristopu replaniranja ne gre za optimizacijo problema, temveč za odpravo konflikta zaradi zamude.

Strokovnjaki še niso podali enotnega mnenja o kriterijski funkciji, ki bi bila enotno merilo uspešnosti replaniranja.

S predlaganim algoritmom sta reševala problem določitve nove trase za dodani vlak ter problem optimizacije časovnega replaniranja vlakov ob nastanku zamud.

Ravno zaradi časovne komponente je področje replaniranja vlakov za raziskovalce bolj zanimivo.

Primer replaniranja voženj vlakov je specifičen, saj informacijo o uspešnosti strategije dobimo šele v končnem stanju.

Pri tem načinu replaniranja se lahko spremenita vrstni red in mesta križanj vlakov.

Pri takšnem načinu replaniranja je treba oceniti, kako takšen ukrep vpliva na potnike, in potnike o spremembi postankov pravočasno obvestiti.

Prav tako ponavljamo, da agent na začetku procesa učenja ne pozna ne modela okolja niti omejitev, ki izhajajo iz problema replaniranja vlakov.

Postopek replaniranja poteka podobno kot načrtovanje proizvoda in procesa, le da gre pri tem za spremembe obstoječih specifikacij proizvodov in procesa.

Optimizacijo replaniranja z upoštevanjem zaznanih konfliktov izvede z uporabo metod razveji in omeji ter tehniko programiranja z omejitvami.