Če povzamemo, šolsko okolje (enako kot družinsko okolje) igra pomembno vlogo pri razvoju otrok in mladostnikov ter pri njihovem izgrajevanju rezilience.

Če povzamemo bistveno; obstaja širok spekter virov za izgrajevanje rezilience, ki so dostopni tako učiteljem kot tudi staršem.

Če povzamem, k učinkovitemu razvoju rezilience pri otrocih in mladostnikih doprinaša tudi način, kako starši ali pedagogi komuniciramo z njimi.

Za razvoj in krepitev psihološke rezilience sta potrebni obe vrsti izpostavljenosti, torej ugodnim in neugodnim okoliščinam.

Vsi ti odnosi prispevajo k razvoju sposobnosti rezilience, poleg tega tudi zagotavljajo dodatni družbeni kapital.

Vsak otrok se rodi z določeno in njemu lastno naravno ravnjo rezilience.

Vidimo torej, da obstaja več različnih teorij k pristopom spodbujanja rezilience.

V četrtem poglavju se dotaknemo načinov soočanja s situacijo begunstva in njenimi posledicami, značilnih dejavnikov tveganja in zaščite ter rezilience pri beguncih.

V zgodovini raziskovanja pojma rezilience poznamo več valov raziskav rezilience pri otrocih.

V takih primerih ključno vlogo igra šola, ki lahko vodi otrokovo pot razvoja rezilience.

V njihovi izobraževalni vlogi, šole igrajo ključno vlogo pri razvoju sposobnosti rezilience preko spodbujanja razvoja teh osnovnih sistemov prilagajanja.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na preučevanje pojma rezilience v šolskem vzgojno-izobraževalnem kontekstu s specifikami rezilience na omenjenem področju.

Ungerjeva definicija rezilience je koncept, ki prepoznava socialno naravo človekovega razvoja.

Ti številni sistemi prilagajanja pripomorejo k diverziteti med posamezniki in prav tako pomagajo razumeti, zakaj obstaja toliko različnih poti k razvoju rezilience.

Socioekološko razumevanje rezilience decentrira običajno razumevanje rezilience, ko trdi, da je pozitiven razvoj posameznika bolj odvisen od zunanjih kot notranjih dejavnikov stresa.

Razumevanje rezilientnosti kot "rezilience" - lastnosti posameznika je lahko zavajajoče in neustrezno.

Raziskave rezilience pri otrocih iz socialno ogroženih družin kažejo na razlike med otroki, ki prihajajo iz depriviligiranega okolja in drugimi otroki.

Pri teh raziskavah so definicije in modeli rezilience postajali vedno bolj dinamični.

Preden se zares poglobimo v pojem rezilience, je dobro poznati njena izhodišča in predpostavke.

Posledično lahko sklepamo, da bo imel vzgojno-izobraževalni sistem odločilno vlogo in raznolike naloge pri razvoju teorije rezilience in raziskav o njej.