V teoriji rezilientnosti je večkrat izpostavljeno, da najbolj učinkovito razvoj rezilientnosti pri otrocih in mladostnikih spodbujajo učitelji, ki so sami rezilientni.

V raziskavi smo želeli preveriti, kako rezilientni so učitelji razrednega pouka in kako spodbujajo rezilientnost pri učencih.

V okviru magistrskega dela nas je zanimalo, kako rezilientni so učitelji razrednega pouka, kar smo zajeli v prvem raziskovalnem vprašanju.

V celoti gledano pa so učitelji ocenili, da so visoko rezilientni in se v stresnih situacijah znajo rezilientno odzivati.

Učitelji, ki doživljajo stres, se nanj ne odzivajo dovolj učinkovito, kar pomeni, da pri odzivanju na stres niso dovolj rezilientni.

Ugotovitve, v kolikšni meri so učitelji rezilientni ter kateri dejavniki vplivajo na učiteljevo spodbujanje rezilientnost pri učencih, bomo prikazali v rezultatih raziskave.

Ugotovili so, da rezilientni ljudje kažejo manj znakov depresije in žalovanja.

Ugotovila sta, da imajo rezilientni učitelji prevladujočo lastnost, da zaupajo v svojo sposobnost prevzemanja nadzora nad dogajanjem.

Slednje so poimenovali "rezilientni učenci" oziroma bolj opisno "učenci, odporni na negativne vplive okolice".

Skratka uspešni odrasli posamezniki so rezilientni - rajši kot da bi premlevali o lastnih šibkih točkah iščejo priložnosti za rast in razvoj.

Skozi pozitivna čustva se ljudje spremenijo, postanejo bolj kreativni, vedoželjni, socialno vključeni, zdravi in rezilientni posamezniki.

S temi podatki bi lahko preverili tudi, ali so rezilientni učenci res bolj samozavestni pri pouku naravoslovja.

Rezultati raziskave so namreč pokazali, da so se učitelji z različno delovno dobo ocenili kot enako rezilientni.

Rezilientni vzgojitelji imajo pozitivno samopodobo in optimističen pogled na prihodnost.

Rezilientni učenci so bolj motivirani, bolj zavzeti in bolj samozavestni pri pouku naravoslovja kot njihovi manj učno uspešni vrstniki iz neprivilegiranih družin.

Rezilientni otroci so socialno kompetentni, imajo sposobnosti reševanja problemov, so samostojni ter imajo občutek za smisel in prihodnost.

Rezilientni ljudje vidijo izzive kot priložnosti, ne vidijo le problemov, ampak razumejo, da jih bodo izzivi na koncu utrdili.

Ravno ti pedagoški delavci, ki so rezilientni tudi sami, lahko kakovostno in odgovorno dosežejo postavljene cilje in razvijajo rezilientnost pri svojih učencih.

Povezanost je pozitivna in zmerno visoka, kar pomeni, da učitelji, ki so bolj rezilientni, tudi bolj spodbujajo rezilientnost pri učencih.

Povedano z drugimi besedami, taki učitelji so rezilientni učitelji.