V doktorski disertaciji je predstavljena problematika tropskih vrste ogorčic koreninskih šišk ( RKN ) , ki so škodljivci v kmetijstvu in povzročajo velike izgube pridelka .

Vendar pa predstavlja visoka genetska variabilnost izziv pri opisu nove vrste v skupini tropskih RKN in za razvoj orodij za identifikacijo.

Splošno je mogoče RKN zatirati z različnimi tipi kemičnih nematicidov, ki jih povečini uvrščamo med fumigante, karbamate ali organske fosforjeve estre.

Prevelike razmnožitve RKN so v preteklosti reševali z vzgojo odpornih sort rastlin ter s kemičnimi sredstvi - nematicidi, kot je metil bromid.

Napad ogorčic koreninskih šišk (RKN) za rastline predstavlja biotski stres, medtem ko je suša (kot posledica pomanjkanja vode) zgled abiotskega stresa.

Napad RKN (biotični stres) smo zanesljivo razlikovali od pomanjkanja vode (abiotični stres), ki sicer povzroča podobna znamenja na nadzemnih delih rastlin.

Lokalizacijo in oceno razširjenosti RKN na terenu bi bilo mogoče učinkoviteje in hitreje določiti z uporabo daljinskega zaznavanja s hiperspektralnim slikanjem.

Visoka genetska variabilnost predstavlja izziv pri opisu nove vrste v skupini tropskih RKN in za razvoj orodij za njihovo identifikacijo.

Ob uporabi na polju bi s hiperspektralnim slikanjem potencialno lahko določili točkovna mesta prisotnosti RKN, kar bi omogočilo tarčno posredovanje.

Nadaljnja potencialna uporaba te tehnologije bi lahko bila v programih žlahtnjenja rastlin ter za ocenjevanje odpornosti novih križancev na RKN.

Rezultati so bili analizirani in komentirani za posedke zemljine , razmerje koncentracije napetosti ( RKN ) , osno silo in trenjsko napetost v pilotu .

Preizkušena je bila uporabnost hiperspektralnega slikanja za zgodnje razločevanje biotskega stresa ( napad RKN ) od abiotskega stresa ( suša ) pri rastlinah paradižnika .

Navedene spektralne regije ustrezajo reflektanci listnih pigmentov, kemijski sestavi in strukturi listnega tkiva, na katero je vplival napad RKN.

Možnosti uporabe te tehnologije so še v programih žlahtnjenja rastlin ter za ocenjevanje odpornosti novih križancev rastlin na RKN.

Trenutno RKN predstavljajo težavo predvsem v rastlinjakih, kjer so temperature preko leta višje in stabilnejše kot na poljih.

Trenutne metode odkrivanja RKN so invazivne, saj je treba vsako rastlino izruvati in vizualno preveriti prisotnost koreninskih šišk.

Tak pristop je tudi dolgotrajen in manj uporaben na večjih površinah, ko je potrebno določiti obseg prisotnosti RKN.

Razvoj in oblika koreninskih šišk se lahko razlikujeta in sta odvisna tudi od vrste gostitelja in vrste RKN.