SAOD tako danes deluje kot primer digitalne infrastrukture javnega sektorja, ki omogoča ponovno uporabo informacijskih rešitev pri različnih institucionalnih in mednarodnih dogodkih.

SAOD predstavlja močno podporo institucionalnemu modelu upravljanja dogodkov, saj zmanjšuje odvisnost od neformalnih komunikacijskih kanalov in ločenih evidenc.

SAOD omogoča sproten pregled nad ključnimi informacijami, kot so število prijavljenih udeležencev, razpoložljive logistične kapacitete in stanje posameznih nalog.

SAOD omogoča generiranje poročil glede na število akreditacij, logistične zahteve, vrste dogodkov, stroške ali izvedene aktivnosti.

SAOD omogoča celovito načrtovanje dogodkov, pri čemer sistem deluje kot osrednja platforma za evidentiranje vseh aktivnosti, ki spremljajo organizacijo.

SAOD kot zaprt informacijski sistem deluje znotraj državne informacijske infrastrukture.

SAOD je zasnovan kot obsežen in funkcionalno bogat sistem, kar se odraža v njegovi uporabniški izkušnji.

SAOD je zasnovan kot celovita platforma, ki združuje večino organizacijskih in logističnih nalog v enoten sistem.

SAOD je zasnovan kot celovita digitalna rešitev, ki združuje več ključnih funkcionalnosti organizacije dogodkov v enotno platformo.

SAOD je te postopke avtomatiziral, kar je bistveno pospešilo izvedbo dogodkov.

SAOD je omogočil enoten pristop k zbiranju podatkov, pripravi seznamov in upravljanju komunikacije, kar je povečalo konsistentnost izvedbe dogodkov.

SAOD je omogočil elektronsko upravljanje vabil, registracij, akreditacij in logistike.

SAOD je bil zasnovan kot centralizirana spletna platforma, ki omogoča sočasno sodelovanje različnih uporabnikov.

SAOD deluje po načelu vnaprej določenih delovnih tokov (workflow), ki uporabnikom olajšajo razumevanje posameznih korakov.

SAOD deluje kot osrednje orodje za upravljanje dogodkov na ravni celotne državne uprave, pri čemer podpira poenotene procese.

Potek dela v sistemu SAOD temelji na konceptu procesne verige, ki združuje vse korake organizacije dogodkov od začetnega načrtovanja do končnega poročanja.

Na podlagi analize odgovorov je znano, da sistem SAOD predstavlja pomemben korak v smeri digitalne transformacije organizacije dogodkov v slovenski državni upravi.

Na podlagi analize lahko zaključimo, da SAOD predstavlja specializirano in funkcionalno zelo celovito rešitev za organizacijo zahtevnejših dogodkov v slovenski državni upravi.

Institucionalni okvir slovenske javne uprave je prispeval k arhitekturni zasnovi sistema SAOD zlasti pri zahtevah glede varovanja podatkov in varnostnega preverjanja udeležencev.

Ena izmed osrednjih ugotovitev analize je, da je SAOD omogočil prehod s fragmentiranega načina organizacije dogodkov v bolj strukturiran in standardiziran proces.