Na koncu poglavja je podana ocena Schönlebna kot zgodovinarja , ki ga uvršča med predstavnike deželnega in dvornega zgodovinopisja zgodnjega baročnega obdobja .

Fluidnost in nad-nacionalnost jezuitskega redovnega prostora je Schönlebna pripeljala v različna okolja in ga soočila z različnimi ljudmi .

Spomin na Schönlebna in njegovo delo je ostal dolgo časa živ , njegove knjige so poznali doma in po svetu .

Veliko odgovorov pa lahko dobimo neposredno od Schönlebna , in sicer iz njegovih predgovorov in posvetil k zbirkam pridig .

Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del , ki so ostala v rokopisu .

Oba generala v pismu Schönlebna spodbujata k stanovitnosti in potrpežljivosti ter mu prigovarjata , da bi ostal v redu .

Schönlebna , ni pa manjkalo tudi drugih klasičnih imen evropske in svetovne literature , kulture ter znanosti : od Sv.

Ta je bil v nasprotju od kabinetnega učenjaka Schönlebna izrazito empiričen duh in za to nalogo najprimernejši .

To študijsko leto je bilo za Schönlebna dinamično tudi z vidika gojenja stikov s sobrati jezuiti .

Jezuitski patri so Schönlebna radi povabili tudi k praznovanju godov jezuitskih svetnikov ; leta 1664 je vodil večernice pred praznikom sv.

Kdaj točno je papež potrdil Schönlebna na mesto arhidiakona in ribniškega župnika , ni znano , najverjetneje se je to zgodilo po 12. avgustu 1670.

Terpin v zapisih 4. marca in 3. julija 1659 omenja Schönlebna , ob njegovem imenu navede le dekansko poslanstvo in njegov naziv doktorja teologije .

Če bi se našteti rokopisi o Habsburžanih ohranili , bi Schönlebna bolj kot za deželnega oziroma stanovskega imeli za dvornega zgodovinopisca .

Na podlagi tega popisa je nastala pregledna predstavitev Schönlebnovega zgodovinskega in retoričnega opusa ter ovrednotenje Schönlebna kot zgodovinarja in pridigarja .

Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja : zgodnje obdobje ( 1642 – 1649 ) , obdobje aktivnega pridiganja ( 1651 – 1676 ) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti ( po letu 1676 ) .

Slednji je imel najverjetneje največ zaslug za to , da so Schönlebna sprejeli v bolonjsko Akademijo gelatov .

Schönlebna ( 1618 - 1681 ) Pišimo po navadi naroda , govorimo po krajevni navadi so upoštevali takratni navidnejši in najproduktivnejši pisci slovenskega kulturnega prostora ( M.

Tu je bila združena pehota oboroženega meščanstva pod zapovedništvom Ljudevita Schönlebna , očeta našega slavnega zgodovinarja .

Tu je bila zdruzena pehota oborozenega mescanstva pod zapovednistvom Ljudevita Schönlebna , oceta nasega slavnega zgodovinarja .

Monografija prinaša oceno Schönlebna kot zgodovinarja in pridigarja ter opozarja na pomembno prehodno vlogo ( J.