Noč tiha, senjava.
Pruzapru je biu pravi senjam saj so jo zmolil kupe trije duhovniki domači famoštar don Federico Marino
Celo noč je senjala svojih bratih spet so se igrali kot otroci demantovimi dletci so pisali na zlate
Burnjak je star beneški senjam praznik kostanja burje kostanj posvečen zaključku obiranja tega gozdnega
Bila je prav hvaležna in ko je solnce zatonilo zganila je peresca zaspala in celo noč je senjala od solnca
Prekrasno zlata zora je sijala dveh nebeških urah sem senjala
Tisto nediejo potle je biu drug senjam telekrat ristorantu
O krasno, krasno sem senjala!
jej je senjalo. Ali bila je žalostna resnica! Oh
Bog daj da bi se mi senjalo kako bi vas mogla rešiti reče ona
Meni se je nocoj senjalo
da bi se jej bilo le senjalo! Hude sanje, take
Liep senjam za praznovat štier lieta življenja sta ji napravla ku nimar tata Tonino Štefenadu an mama
Teli tiedan je senjam svetega Šintoniha od prasetarju Klenji an ku vsako lieto bo tudi igra za uganit
Verh tega se mi pa senjalo ni o tem, zato se tudi zdaj nisem pripravil. ...“