Sergej Vrišer je delal kot konservator , predavatelj , likovni kritik , muzealec , bil je nadarjen ilustrator in človek širokega znanja in iskrivega duha .

Sergej Vrišer meni , da lahko relief uvrstimo v drugo polovico 17. stoletja , saj je prizor zasnovan z živahnostjo in razgibanostjo .

Sergej Vrišer je vedno znova pričakoval plastike večjih formatov , ki bi bile odlite v bron .

Sergej Vrišer je o zapisovalcu neustavljivosti , kot ga je sam poimenoval , objavil največ samostojnih člankov .

Sergej Vrišer je menil , da ta spomenik pomeni sicer značilno pričevanje politične miselnosti ob koncu 19. stoletja .

Sergej Vrišer pa je na slovesnosti spregovoril o nacionalnem in kulturnem pomenu stebra .

Sergej Vrišer je glavni oltar datiral v leto 1781 , to datacijo so ponovili tudi drugi avtorji .

Že takrat je Sergej Vrišer napovedal , da bo pred znamenjem stala tablica , ki bo ljudi opozarjala , da je to kulturni spomenik .

Že leta 1955 Sergej Vrišer opozori na dva slikarja mlajše generacije , ki sta po njegovem mnenju prestopila povprečje mlajših in močneje opozorila nase .

Sergej Vrišer postavlja plastiko v prvo polovico ali sredino 18. stoletja , ko so nastale podobne različice lika Imakulate v avstrijskih krajih .

Sergej Vrišer , predsednik žirije , ki se je ravnala po pravilniku , sprejetem leta 1997 .

Sergej Vrišer sicer navaja možnost, da je Božič morda naredil nekaj angelskih glavic v podružniški cerkvi sv.

Zunanjih sodelavcev pa je bilo ogromno , med njimi strokovnjaki na svojem področju , denimo umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer .

Sergej Vrišer navaja , da je prostor , kjer spomenik stoji , osrednji prostor zgodovinskega Ptuja .

Sergej Vrišer je izredno veliko pisal , njegova osebna bibliografija , ki sta jo v Vrišerjevem zborniku sestavili in objavili M.

Na osnovi Vrišerjevih zapisov sem sestavila kronološki pregled takrat delujočih umetnikov , za katerih opus se je zanimal Sergej Vrišer .

Sergej Vrišer v svojem pregledu baročnega kiparstva na Primorskem (1983) ga ne omenja, véliki oltar sv.

Sergej Vrišer je začel pisati recenzije razstav po letu 1954 in v vsaki objavi je pod drobnogled vzel tudi ustvarjanje Ivana Kosa .

Sergej Vrišer jih pripisuje ljubljanskemu kiparju okrog leta 1681 .

PROVENIENCA: Sergej Vrišer je domneval, da kip prihaja iz studeniške cerkve sv.