Ugotavljamo, da modeliranje koncentracije SHOS v primerih, ko imamo v prostoru več materialov in le-ti izkazujejo adosrpcijske lastnosti ni preprosto.

Tako odstopanje je lahko razlog za veliko relativno napako, predvsem v primerih, ko je koncentracijo SHOS zaradi vpliva gradbenih materialov nizka.

Ugotovitev ni v skladu s splošnim pričakovanjem, da bo koncentracija SHOS najvišja na začetku in se bo tekom preskusa zniževala.

Tudi v tem primeru je opazen trend hitrega zniževanja koncentracije SHOS, kateremu sledi obdobje z ustaljeno koncentracijo z manjšimi nihanji.

Razlog za naraščanje koncentracije SHOS bi lahko bil počasno nasičevanje adsorpcijskih površin v mavčni plošči in postopno zmanjševanje intenzivnosti adsorpcije.

Pri kombinaciji notranjega apneno-cementnega ometa in laminata nismo opazili vpliva povišane temperature na hitrejše zniževanje koncentracije SHOS v komorah.

Na ta način smo izločili vpliv SHOS v dovedenem zraku, prikazana koncentracija je torej le rezultat emisije iz gradbenih materialov.

Na koncentracijo SHOS vpliva veliko dejavnikov: temperatura, zračna vlažnost, kombinacija materialov, adosrpcijske lastnosti materialov, najverjetneje tudi začetna vlažnost samega materiala.

Kovinskemu oksidu v senzorju se spremeni električna upornost v odvisnosti od koncentracije opazovane snovi (v našem primeru SHOS) v zraku.

Zato menimo, da v primeru vgradnje in namestitve več različnih gradbenih materialov program ni primeren za napovedovanje koncentracije SHOS.

Višja stopnja prezračevanja prispeva k nižji koncentraciji v prvih nekaj dnevih, ne vpliva pa na hitrejše zniževanje koncentracije SHOS.

Iz rezultatov lahko razberemo, da ima pregrevanje prostorov v kombinaciji s prezračevanjem pozitiven vpliv na koncentracijo SHOS v prostoru.

Običajno je emisija SHOS določena na podlagi podatkov pridobljenih s plinsko kromatografijo, s seštevanjem mas posameznih spojin znotraj določenega območja kromatograma [13].

Višja stopnja prezračevanja res zagotavlja nižjo koncentracijo SHOS v komori, vendar je razlika največja le v začetni fazi.

V kolikor med seboj primerjamo koncentracije SHOS je zelo pomembno, da so le-te določene na enak način.

Stopnja prezračevanja je eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na izmerjeno koncentracijo SHOS v prostoru oz. preskusni komori.

Kljub nizki koncentraciji SHOS, je v zraku lahko posamezna spojina prisotna v koncentraciji, ki je bistveno višja od njene meje strupenosti [3, 20].

Trudili smo se, da smo v enem dnevu izvedli meritve koncentracije SHOS v vseh preskusnih komorah.

Razlog za izstopajočo visoko koncentracijo 68 µg/m3 na drugi dan preskusa je verjetno trenutna povišana koncentracija SHOS v dovedenem zraku.

Ekstremno nizkim koncentracijam, izmerjenim na 41. dan v obeh preskusnih komorah, verjetno botruje nižja koncentracija SHOS v dovedenem zraku.