V inženirstvu se podobne lastnosti dosega z mikrostrukturiranjem površin v kombinaciji z nanosom hidrofobnih premazov, kot so silani ali fluoropolimeri.

Silani z dvema alkoksi skupinama in dvema alkilnima skupinama pa dobro definirane enoplastne strukture.

Silani se ob pravilni uporabi obnašajo kot učinkovita vezna sredstva na organskoanorganskih vmesnikih in zagotavljajo stabilno adhezijo ter korozijsko odpornost.

Površina magnetnih delcev je v praksi najpogosteje funkcionalizirana s silani.

Nanocelulozne fibrile se lahko za izboljšanje lastnosti obdela tudi s silani, izocianati, ali pa se jih acetilira.

Na ta način se oblikuje zamreženo omrežje med silani, ki vsebuje tudi veliko kovalentnih vezi z osnovnim substratom.

Monomerna vezava poteka s tremi zgoraj omenjenimi silani v odsotnosti vode.

Med takšnim mešanjem je prah možno obložiti s tankimi plastmi izbrane spojine, v našem primeru s silani.

Ena od teh snovi so silani, ki ob stiku z vodo hidrolizirajo v oligomere silanolov.

Če poteka reakcija z monoklor-alkil-silani , dobimo monomerna pokritja .

Silani lahko pomagajo pri disperziji anorganskih barvil in polnil , pri premazih in tesnilih .

Reaktivni silani ali titani povečajo adhezijo z anorganskimi substrati .

Primer kovalentnih vezi so silani , ki reagirajo z adhezivom in substratom in formirajo močne in trajne kovalentne vezi po površini .

Pri reakciji z diklor-alkil-silani pride do istočasnega reagiranja teh skupin s površino .

Pri kompozitih s polimerno matrico se dodajajo vezivna sredstva kot na primer silani .

Prednost impregnacije s silani je , da sredstvo prodre globoko pod površino gradbenega materiala .

Njihova prednost pred silani je predvsem v tem , da ne kondenzirajo in tako ne tvorijo siloksanskih vezi .

Izboljšanje adhezivnosti hidrofilnih celuloznih vlaken s hidrofobno matrico izboljša tudi impregniranje s silani in drugimi hidrofobnimi snovmi .