Za vseh deset predpostavljenih kliničnih situacij smo s pomočjo programa simulirali farmakokinetične profile po hipotetični aplikaciji sinistrina v obliki enkratne bolus injekcije.

Za vsako od petih napak smo združili optimalne čase glede na pacientov očistek sinistrina.

Za osnovni strukturni model smo si izbrali dvoprostorni model, ki kar najbolje opiše farmakokinetiko sinistrina.

Z razvito metodo smo se želeli čim bolj približati pravi koncentraciji sinistrina v bioloških vzorcih.

V okviru eksperimentalnega dela naloge smo s farmakokinetičnim programskim orodjem simulirali plazemske koncentracije sinistrina za različne hipotetične klinične situacije in jih primerjali.

V magistrski nalogi smo razvili in optimizirali encimsko metodo za določanje koncentracije sinistrina v bioloških vzorcih.

Standardno raztopino sinistrina smo pripravljali za izdelavo umeritvene krivulje.

Sistemski parametri, ki jih spremljamo pri kinetiki vnesenega označevalca, so: količina, koncentracija, prehod sinistrina iz centralnega v periferni postor ter obratno.

S tem bistveno izboljšamo natančnost meritve plazemske koncentracije sinistrina, saj le-ta že doseže stacionarno stanje.

S pomočjo pridobitka dodatka dobimo vpogled kakšen je odmik od začetne koncentracije sinistrina.

S pomočjo linearne regresije smo dobili enačbo premice, ki nam je bila izhodišče za izračun koncentracije sinistrina v bioloških vzorcih.

Ruiz in sodelavci so testirali vpliv bilirubina in hemoglobina na koncentracijo sinistrina.

Priprava vzorcev je bila sestavljena iz odtajanja zmrznjenih vzorcev z dodanimi količinami sinistrina, priprave vodnih standardnih vzorcev in umeritvene krivulje.

Pri tem smo preverili tudi, če sam proces odtajanja vzorcev vpliva na stabilnost sinistrina.

Pri takih bolnikih je potrebno vzorčenje podaljšati in tako izboljšati natančnost ocene očistka sinistrina.

Pri plazemskih vzorcih so opazili, da se je po odtajanju koncentracija sinistrina navidezno zvišala.

Pri nadaljnjem postopku smo najprej izračunali povprečno koncentracijo sinistrina.

Pri merjenju absorbance smo uporabljali kontinuirano spektrofotometrično merjenje, izrisali umeritveno krivuljo standardnih raztopin sinistrina in izračunali koncentracije sinistrina v bioloških vzorcih.

Pri delu z vodnimi vzorci nismo izključili možnosti homogenizacije sinistrina v vodi oziroma precipitacije same molekule na dno epruvete.

Preverjanje točnosti smo izvedli pri štirih različnih koncentracijah sinistrina.