Zaradi opravljenega dela sile prožnega dela skokca med letom je gibanje togega dela skokca veliko bolj nepredvidljivo kot gibanje težišče celega skokca.

Za njegov let - to je gibanje težišča skokca - je odločilna kinetična energija, ki jo lahko pripišemo težišču skokca.

Z vidika energijskih sprememb lahko prožni del skokca opišemo s spremembo prožnostne in kinetične energije ter opravljenim delo.

Z odmikom roke s togega dela skokca se konča faza stiskanja in prične faza odriva.

Z nastavljivim obročem lahko spreminjamo togi del skokca in velikost prožnega dela skokca, ki deluje kot vzmet.

Vsak par smo opazovali pri opisovanju poskusa skoka skokca in pri opisovanju enakomerne vožnje vozička s pogonom na elektromotor.

V trenutku, ko s skokca odmaknemo roko, se začne faza odriva.

V nadaljevanju obravnavamo primer, ko se obroč in glava skokca stikata ter ju zato obravnavamo skupaj kot togi del skokca.

Togi del nedeformiranega skokca (levo) se med stiskanjem zaradi sile roke ( ⃑ ) spusti za toliko, kot se premakne roka, ki stiska skokca (desno).

Spremembe energije skokca torej opišemo samo z delom, s spremembo kinetične ter s spremembo prožnostne energije.

Sila togega dela skokca na prožni del ⃑ in sila teže prožnega dela skokca ⃑ sta usmerjeni navzdol.

Sila teže togega dela skokca ⃑⃑ in sila roke ⃑ sta usmerjeni navzdol.

Sila teže skokca ⃑ deluje navzdol, sila podlage ⃑ pa navzgor.

Sila roke ⃑ se med fazo stiskanja povečuje z večanjem deformacije prožnega dela skokca.

Sila roke ⃑ in sila teže skokca ⃑ sta usmerjeni navzdol.

Sila prožnega dela skokca ⃑⃑ je večja, kot je sila teže ⃑⃑ togega dela, zato togi del pospešuje navzgor.

Sila podlage ⃑ onemogoča gibanje spodnjega dela prožnega dela skokca in je usmerjena navzgor.

Sila podlage ⃑ je usmerjena navzgor, sila teže prožnega dela skokca ⃑ ter sila togega dela skokca na prožni del ⃑ pa navzdol.

Sila podlage ⃑ , ki je usmerjena navzgor in preprečuje gibanje skokca v smeri delovanja sile roke ⃑ , ki ga potiska navzol.