Z analizo naših meritev in upoštevanjem standardov smo lahko določili zelo dobre meje, ki jih lahko uporabljamo v diagnosticiranju skoznikov v prihodnosti.

Večina skoznikov ima tovarniške meritve, s katerimi se lahko primerjajo merjene vrednosti.

V stikališčih so transformatorji z zbiralkami in ostalim omrežjem povezani preko skoznikov, zato so tudi ti del rednih pregledov in testiranj.

V primeru skupka skoznikov morajo biti le-ti med seboj primerno razmaknjeni, da med njimi še lahko teče povratni tok.

Tretji je skoznik (zelena barva), ki ima skoraj enak korekcijski faktor kot proizvajalčev, saj je bil eden novejših skoznikov.

To je pričakovano, saj smo dodali več termalnih skoznikov kot v izračunu.

To je omogočalo lažjo sestavo transformatorja, struktura skoznikov je bila precej enostavnejša in cenejša.

Te bodo omogočale objektivno oceno stanja skoznikov, neodvisno od lastnosti posameznega skoznika.

Tako tudi sledi, da je lahko povečana vrednost oziroma meja za spremembo relativne vrednosti kapacitivnosti skoznikov drugačna.

Seveda je njegova izdelava dražja in zato manj zanimiva za uporabo namesto oljnih skoznikov.

Pri interpretaciji rezultatov lastnih meritev je potrebno upoštevati konstrukcijske značilnosti skoznikov.

Plasti sta povezani z večjim številom skoznikov (angl. via), da imata povsod isti potencial.

Nekatere starejše izvedbe skoznikov oziroma transformatorjev so imele tako strukturo, da je olje transformatorja enako ali povezano z oljem skoznika.

Napake skoznikov lahko delimo še na en način.

Napajanje pripeljemo iz spodnje strani preko kondenzatorjev skoznikov.

Analizirali smo meritve dobrih in slabih skoznikov, proučili njihove razlike in vplive dejavnikov na odziv dielektrične izolacije skoznika.

S tem smo zmanjšali število skoznikov in dolžino povezav .

Na celotni tiskanini je zelo veliko skoznikov , saj le-ti odvajajo toploto skozi dielektrik na spodnjo stran tiskanine .