Zaradi nespoštovanja vzpostavljenih pravil (t.j. čistoča prostora) se lahko konflikt razvije tudi med upravljalcem sodelovnega prostora in določenim posameznikom.

Za tiste, ki te možnosti nimate, je priporočljivo, da občasno delate iz kavarne, sodelovnega (ang. co-working) prostora ali celo bližnjega parka.

Z nadaljnjim razvojem in vzpostavljanjem novih hekovišč ter ostalih prostorov sodelovanja je prišlo do naslednjega mejnika v zgodovini razvoja sodelovnega modela.

Vendar pa gre pri tem - kot smo že nakazali skozi našo obravnavno - zgolj za en primer vzporednega razvoja skupnosti in sodelovnega prostora.

V obliki manjših restavracij, ki so integrirane v infrastrukturo sodelovnega prostora.

V nadaljevanju smo identificirali interakcije, ki zaobjemajo tako hitre kot tudi daljše stike med uporabniki izbranega sodelovnega prostora.

V kontekstu sodelovnega okolja se nesmotrna pravila nanašajo na nefleksibilnost organizacije, ki upravlja z določenim delovnim okoljem.

V kontekstu oblikovanja izhodiščnih vrednot sodelovnega okolja je potrebno omeniti t.i.

V kontekstu grajenja kulture znotraj sodelovnega prostora je razumevanje teh psihosocialnih procesov nujno.

V drugih primerih je operativno osebje izbranega sodelovnega prostora nastopilo v vlogi posrednika z namenom zagotavljanja aktivnejše participacije med sodelujočimi.

Upravljalec skupnosti ima morda oblikovan preferenčni okvir, ki bo botroval izhodiščnemu nasprotovanju transakcije med posameznim uporabnikom sodelovnega okolja ter zunanjim akterjem.

Uporabniki določenega sodelovnega prostora lahko medsebojno razvijejo jezikovni žargon, humor ter rabo metafor.

Uporaba valute pa lahko definira tudi družbeno agendo ter programsko usmeritev določenega sodelovnega okolja in s tem neposredno vpliva na so.

Tretji cilj našega dela je raziskati vpliv mediacijskega mehanizma in upravljanja s človeškimi viri znotraj sodelovnega okolja za uspešno nastajanje novih sodelovanj.

Stopnja interakcije med uporabniki je soodvisna od vsebinskega okvirja izbranega prostora, slednji pa je v neposredni korelaciji s kulturo sodelovnega prostora.

Spinuzzi (prav tam) predstavi sedem različnih vidikov, ki jih posameznik pričakuje od ostalih uporabnikov sodelovnega prostora.

Sledilo je vprašanje o časovnem okviru uporabe izbranega sodelovnega okolja.

Sestankovalnica oziroma prostor za sestanke omogoča zasebnost komunikacije med uporabniki sodelovnega prostora.

Projektno delo z drugim uporabnikom sodelovnega prostora (npr. viharjenje možganov, organizacija dogodkov itn.).