Glej, kakó žé solnčni žár
solnčna svetloba se je razlivala po templjih
solnčno žareče je čelo!
En solnčni soj, en topel dan
In solnčni žar poseval je na zemljo.
„Kaj bi ne vedel: solnčnega! Eno solnce
snežno beli, solnčno svetli.
vse življenje lep, solnčen dom brez viharjev
premeru, in solnčni žarki, ki so prehajali
Za goro solnčna luč ugaša,
A na solnčnem
zraku, je pregledal solnčno morje in
solnčni prameni. Matere ni bilo doma.
in veselo žare v poslednjih solnčnih žarkih,
skozi okno tja v božjo solnčno