« je sopla Marjanica burno. Začudena jo je pogledala Katra.
Sama sem kitajskih hribih poslušala bobnanje menihov in pela sredi parka Chengduju pa sopla ne tako milozvočno
ki je komaj sopla od gneva. “Vse hočem,
Kričal je starec in težko sopel. Mladi
Nič se ni zganilo; zrak je bil ves zadehel, na posteljah so sopli tovariši, gospodinja je smrčala.
sanjah sem kašljal in sopel
Pri tem je mocno sopla odpovedala pa ji je tudi zadnja tacka
In če bo preveč glasno dihal in sopel mu obrnem hrbet in naj odide brez mene
Cilka je nehala blesti, kakor da nečemu prisluškuje, še sopla ni. S slame se je oglasila Tonca:
Jaz sem čas si vzel nič nisem hitel po tistem hribčku sopel sem kot krokodil tem rahlem nizkem gozdičku
Razburjen je bil in težko je sopel; bližal se je že svojemu sedežu, a še jedenkrat se je zasukal po dvorani
se je z zvokom, kot bi sopla manjša lokomotiva, dvigal in spuščal.
Dajala ga je naduha sopel je kvishku se drzhal za ograjo in se nekako vlekel navzgor
tam na senu mati je vzdihovala sopla kot da jo mučijo tvoj stari oče pa tudi ko je ležal na njej
V oskrbnikovih prsih je kipelo, in težko je sopel.