StratCom se v tem okviru vzpostavlja kot koordinacijska platforma, ki povezuje komunikacijske, politične in varnostne dimenzije državne moči v enoten institucionalni režim.

StratCom se v praksi še vedno razume predvsem kot posledica strateškega odločanja in ne kot njegov integralni sooblikovalec.

StratCom se tako pojavlja kot doktrinarni in strateški pojem, ne pa kot pravno operacionalizirana zmogljivost z jasno določenimi pristojnostmi in odgovornostmi.

StratCom je v njihovih opisih praviloma razumljen kot načrtno, usklajeno in dolgoročno usmerjeno delovanje.

StratCom je umeščen v jedro vojaškega načrtovanja, kar pomeni, da komunikacijski učinki niso zgolj spremljevalni element operacij, temveč njihova konstitutivna komponenta.

StratCom je s tem umeščen kot mehanizem nadzora in usklajevanja, ne kot neodvisna analitična ali strateška funkcija v ožjem smislu.

STRATCOM ni dobil nobenih signalov iz reševalnih ladij.

STRATCOM) ter - civilno vojaško sodelovanje v tistih delih, ki so usmerjeni k odnosom z javnostmi18.

Vse opisane funkcije se združujejo v okviru StratCom, ki deluje kot osrednji mehanizem za načrtovanje, koordinacijo in izvajanje komunikacijskih in informacijskih dejavnosti.

V tem okolju je StratCom postal prva obrambna linija proti hibridnim grožnjam, saj zmanjšuje tveganje destabilizacije še pred pojavom klasičnih vojaških izzivov.

Posledično se StratCom v praksi pogosto reducira na podporno komunikacijsko dejavnost, ki nima odločilnega vpliva na oblikovanje strateških odločitev.

V takšnem okolju StratCom ne more delovati proaktivno, saj je ujet v krog administrativnega potrjevanja že sprejetih usmeritev.

V sodobni doktrini se StratCom reaktivno demantijev uporablja koncept pre-bunking (vnaprejšnje razkrivanje) in aktivnega oblikovanja informacijskega okolja.

Takšna ureditev ustvarja strukturno ranljivost sistema, v katerem specializirani StratCom strokovnjaki na najvišjih ravneh odločanja ostajajo institucionalno neizkoriščeni.

Posamezni sogovorniki izkazujejo tudi refleksijo razlik med različnimi zahodnimi interpretacijami StratCom, kar dodatno potrjuje visoko raven konceptualne pismenosti.

Problematika strokovne usposobljenosti in analitične moči kadra na področju StratCom presega vprašanje tehnične opremljenosti ali števila zaposlenih.

Posledično StratCom v praksi ne deluje kot integrirana koordinacijska platforma, temveč kot hibridna funkcija brez jasne identitete.

Pozornost posvečena sodobnim medijem (na področju STRATCOM) se krepi vzporedno z razvojem in širitvijo družbenih omrežij.

Poleg nalog obveščanja javnosti ima StratCom tu ključno vlogo pri zaznavanju in omejevanju ruskih dezinformacijskih kampanj.

V slovenskem primeru imajo te omejitve funkcionalne posledice za razvoj in vzpostavitev StratCom kot zmogljivosti.