Vsi izpostavijo, da bi njihovi svojci potrebovali več sredstev za dostojno življenje, ena svojka izpostavi nematerialne dobrine - družbo, socialno sprejetost.

To željo ji svojka občasno sicer izpolni, vendar zelo redko.

Ta svojka tudi pove, da ji je danes lažje sprejemati kot na začetku, saj bolezen njene mame napreduje počasi.

Svojka zaenkrat pove, da je bolezen šele v začetni fazi, so pa pripravljeni na to, da se stanje poslabša.

Svojka pove, da je življenje z dementno osebo zelo naporno.

Svojka pove, da je bila z boleznijo že seznanjena, saj je zaposlena v službi, kjer se ukvarjajo tudi z dementnimi osebami.

Svojka navaja, da v skupnosti niso zadostno opremljeni s potrebnimi informacijami.

Svojka navaja, da imajo starostniki nizke pokojnine, oskrba v domu pa je draga.

Svojka me je prosila, da demence ne omenjam, saj to sogovornico zelo potre.

Svojka ji tega ne dovoli, saj obstaja preveliko tveganje za poškodbo.

Svojka je vedela, da demenca obstaja, a dokler ni doživela izkušnje z obolelo staro mamo, niti ni toliko razmišljala o tej bolezni.

Svojka je opazila, da stari mami kratkoročni spomin hitro slabi.

Svojka je obolelo sorodnico peljala k zdravniku, kjer so ji postavili diagnozo demence.

Svojka je imela v domu zelo slabe izkušnje z zaposlenim osebjem.

Svojka gospe predlagala, da se odloči drugače, kot se je želela sama.

Potrebna bi bila ureditev financiranja storitev in nudenje finančne opore, kar poudari tudi svojka osebe z demenco.

Oskrbovalka je osebo z demenco podprla pri njeni odločitvi, kljub temu da ji je svojka svetovala drugače.

Omenjena je bila tolažba, ki jo je svojka obolelega začutila s strani druge bolnice na eni izmed delavnic.

Obiskala jo je tudi svojka, ki je bila z obravnavo zadovoljna in nas prosila, naj seznamu dodamo še eno skladbo.

Ker je ta kmet bil slab plačnik najemnine, je svojka gospe predlagala nekoga drugega, za kogar je smatrala, da bo redni plačnik.