V drugo tehtalno posodico smo natehtali ustrezno količino Syloida, ga kvantitativno dodali raztopini fenofibrata v bučki in premešali do nastanka suspenzije.

Fenofibrat, ki se med postopkom ne naloži v pore, lahko tvori posamične kristale v raztopini ali pa kristalizira na površini Syloida.

V prvi fazi, ki smo jo poimenovali "hipna" faza, se sprosti učinkovina, ki se nahaja na zunanji površini delcev Syloida.

Rezultati kažejo, da so delci po sušenju različnih velikosti, pri čemer večji delci predstavljajo agregate delcev Syloida, povezane v granule.

Zanimiva je tudi ugotovitev, da so deleži sproščenih učinkovin po 2h in tudi 24h manjši pri trdnih disperzijah z večjo vsebnostjo Syloida.

Pri vseh vzorcih so delci bistveno večji od delcev Syloida 244, iz česar sklepamo, da so vse uporabljene pomožne snovi primerna veziva.

Opažen pojav pri tej formulaciji je najverjetneje naključen, saj vsak vzorec vsebuje isto proizvodno serijo Syloida.

Večji delci kristalnega fenofibrata, ki se oborijo v večjih porah in na površini Syloida, za raztapljanje potrebujejo več časa (63).

Vrednosti pretočnih časov so pri vseh granulatih relativno visoke in potrjujejo izboljšane lastnosti Syloida 244, ki sam skozi lij ne teče.

Amorfno stanje fenofibrata je lahko posledica visoke površinske energije Syloida, omejene velikosti por ali njegovih interakcij s silanolnimi skupinami nosilca (36,63).

Vsebino smo premešali, da se je fenofibrat raztopil, temu pa je sledil še dodatek Syloida.

Izomalt ne le izboljša pretočne lastnosti Syloida, temveč ugodno vpliva tudi na hitrost raztapljanja ibuprofena.

V nadaljevanju smo proučevali kako spremenjeno razmerje Syloida 244 in veziva vpliva na lastnosti granul in stiskanje koprocesiranega materiala.

Izdelali smo nosilec z osnovo Syloida, ki smo ga granulirali z izomaltom, ki ima sprejemljive pretočne lastnosti (44).

Aeroperl ima premer por 30 nm, njihov volumen pa znaša 1,5 do 1,9 mL/g, kar je primerljivo z delci Syloida.

Izdelane granulate z razmerjem Syloida 244 in veziva 2:1 smo nato tabletirali s tabletirko na udarec.

Granulat smo izdelali iz Syloida, izomalta in vode v hitrovrtečem mešalniku in vanj z metodo odparevanja topila naložili ZU.

Fizikalni zmesi smo pripravili z mešanjem amorfne učinkovine, izdelane z metodo taljenja s hitrim ohlajanjem taline in pomožne snovi Syloida 244 FP.

Ob dodatku Syloida ali Sylysie se je pretočnost sicer izboljšala, vendar stiskanje tudi v tem primeru ni uspelo.

Na površini Syloida se nahajata dva tipa funkcionalnih skupin.