Labodji spev starogrške pederastije v vojaško legalni obliki , organizirani v falange partnerskih bojevnikov , pa je doživel kratek vzpon pod Tebanci .

Tebanci so se upirali nadaljnjemu napredku Hiksov s tem, da so sklenili sporazum o mirnem sočasnem vladanju z njimi.

Preostali polemarhoi so se konec koncev odločili, da zaprosijo za premirje, ki so jim ga Tebanci rade volje odobrili.

Aja, Tebanci so jih enkrat sesul, je pa res, da je tudi njihova vojska imela elitni ibrgej oddelek.

Tebanci bežečih preživelih niso zasledovali, zavedajoč se, da je preostala špartanska mora nameščena v Orhomenusu, manj kot 5 km stran.

To jih je naredilo za skoraj nepremagljive vse do leta 371 pr. n. š. , ko so Tebanci s svojo poševno falango iznašli protiukrep .

Tebanci so zmagali, toda veselje je bilo kratko, ker je Epaminondas umrl v bitki.

Tebanci so v stiski rešitelju obljubili vladarski prestol in kraljico Jokasto za ženo.

Tebanci so ga postavili v spomin na svoje padle v bitki pri Heroneji.

Tebanci so v obupu rešitelju uganke obljubili roko kraljice Jokaste in vladarski prestol.

Špartanci so prečkali fokijsko-beotsko mejo pri Heroneji in se nato ustavili, morda v upanju, da si bodo Tebanci premislili.

Poleg kršitve prisege je svet presodil, da so bili Tebanci tako končno kaznovani za njihovo izdajo Grkov med perzijskimi vojnami.

Lajevo dejanje pa je razjezilo Hero , zavetnico zakona , in ker Tebanci niso obsodili kralja , je kazen doletela vse mesto .

Zdavnaj so minili tudi časi, ko so Tebanci porazili Špartance, kjer je bil vložek en mestni polis proti drugemu.

Herodot jih opisuje kot »prve in najboljše« () med Tebanci.

Tebanci so prvi napadli atensko postojanko pri Platejah 4. aprila 431 pr. n. št..

Tebanci so izgubili odločilno bitko pri Hajroneji in skupaj s tem vsako upanje za nadzor nad Grčijo.

Pustošenje je pomenilo težko kriminalno dejanje, na katerega so se Tebanci takoj odzvali in zasedli Tiniški nom.