Spľemljati pľehĺ'anske ľazĺneľeza smľeko teľ bukev na poskusrilr objekĺih, teľ ugotoüti moľebifire povezave s talnimi lastrostmi, mokrim depozitom in talno ľaztopiĺto.

Koncentľacija nitratrih teľ sulfatrih ionov, ki pľevladujejo v vseh vzoľcih talne ľaztopine, padajo na obeh ploskvah z naraščajočoglobino.

Preverimo bolnikovo negovalno anamnezo teľ aktualne in potencialne težave pri zdravstveni negi .

Podobno kot pľi rakl žIeznih celic požiralnika so nęvarnostni dejavniki zanj debelost , prehrana , bogata z živalskimi beljakovinami in maščobami , teľ gastľoezofagealni refluks . .

Ti so: mikr'oklima, so lnikľoklima, kemiěna Sestava in kemizem oľganskega sloja tal teľ mineľalnega dela tal" aktiurosti pedofaune inr.

Altofa povezujeta spľemembe Z vtlosom kislega depoáta v gozdna tla in s pľocesi mlneľahzacle teľ nitrifikacije.

Je sestarmi del kloľofila in osľednje lamele celicne Stene teľ koencim nekaterih encimov.

Večjih spľememb ľazmerij v obdobju med 1989 n 1994 letom med izmenljivimi kationi 2|rrminija, źeleza irr mangana teľ r.'rednosti KIK ni bilo.

Postopno zakisovanje tal r,pliva na sęstavo pedofal'rre in pedofloľe teľ Smeľ spľememb v oľganskem delu tal (GRESZTE s sod.

Tla imajo v vseh analiziĺanih plasteh večjo pH łľeđnost,večje skupne vsebnosti Ca teľ Mg in K v organski plasti tal.

Ti homeostatski mehanizmi reguliĺajo sluanjevanje in sproščanjebĺanil, ľast in Íł'iĺlmngigyanjeoľganizmov teľ proizvodnjo in ľazla'oj oľganske snoü (TARMAN L99Ž).

V talnih vzorcih na ploskvi B je več izmenljivega Ca teľ manj izmenljivega Mg, A1 in Mn.

Razmerja med dušikom in kalijem, dušikom in kalcijem teľ dušikom in magnezijem so v večirri pńmeľov zrotľaj tistih

Takšna tľđitevje v naspľotju z ľazličnimiteoľlami o propadanju gozdov, v katerih so slabe prehĺanske ra7meľe posledica vnosa kislih padavin (npľ. pomanjkanje magueája)' rastiščnihdejavnikov teľ načina gospodarjenja z gozdom v _ pľeteklosti.

Spľemljati r,nos molaih in sulrih (del) usedlin na obeh ploskvalr. teľ ugotavljati ľaziikę v sestavi sestojnih padavin pod laošn1ami različnih dľevesnih r,ł'st (bukev-smľeka).

Nevarnost poškodb za drĄe v območju ZavoďĄ predstavlja skupno delovanje primarnih in sekundarnih polutantov v zraku teľ njihov vllos v gozd z mokrimi in suhimi usedlinami.

V očiščenosteno talnega pľofila smo vstavili tri keľamičnewečke tik pod organskim slojem teľ po tri v globini Ž0 cm in 50 cm pod oľgansko plastjo tal.

Kot kazalci zakísanja tal nas 7gn1majo pľedvsem vsebnosti i.menljivega aluminija, pa tudi źeleza in mangana teľ njihoü deleä gleđevrednosti KIK (pľeglednica 46).

Takšna tľditev je v naspľotjll zruÄňĺlmi teoľijami o pľopadanju gozđov,v katerih so slabe prehr'anske Ía'łneteposledica vnosa kislih padavin (pomanjkanje Mg), ľastiščnih dejavnikov teľ načina gospodarjenja z gozd,om v pľeteklosti.

SMOLEJ) Vgrajeni keľamični ĺizimetri s steklenicamj za zbtanje talne vode pod oľgansko plastjo talin na globinah 20 cm teľ 50 cm