Ko bo enkrat ta kapaciteta presežena , se bodo pojavili ekološki problemi , ki bodo imeli katastrofalne posledice za človeštvo ( Tietenberg , 1994 , str.

Uporabniki lahko namreč prosto dobrino ( npr. zrak ) izkoriščajo le do obsega , ki ga dovoljuje število lastnih ali dokupljenih tržnih dovolilnic ( Tietenberg 2002 , 12 ) .

Pojavljajo se razmere , ki povzročajo razhajanje zasebnih in družbenih interesov in s tem različno razporejanje vse bolj redkih naravnih virov ( Tietenberg , 1994 , str. 32 - 33 ) .

V takem sistemu ni vhodov v sistem od zunaj ( energija , surovine … ) , prav tako pa tudi ni izhodov iz sistema ( Tietenberg , 2003 , str. 17 ) .

To bi bila po mnenju strokovnjakov ( Tietenberg et al. 1999 : 45 ) za podjetja spodbuda za iskanje stroškovno najbolj ugodnih načinov omejevanja emisij .

Pojavljajo se razmere, ki povzročajo razhajanje zasebnih in družbenih interesov in s tem različno razporejanje vse bolj redkih naravnih virov (Tietenberg, 1994, str. 3233).

Določitev načina začetne razdelitve tržnih dovolilnic med udeležence je najbolj zahtevna faza pri uvajanju sistema tržnih dovolilnic ( Tietenberg 2002 , 7 ) .

Inflacija bi povzročala padanje realne finančne obremenitve ( na enoto emisij ) , v kolikor bi nominalna višina davkov ostala nespremenjena ( Tietenberg , 1994 , str. 224 ) .

Nedeljivost porabe pomeni , da poraba ene osebe ne vpliva na količino , dostopno drugim – takšno naravno bogastvo je npr. čist zrak ( Tietenberg , 1994 , str. 32 , 39 ) .

Povečevanje znanja lahko vodi do gospodarske rasti , ne da bi bilo za to potrebno povečevati energijske in materialne vložke ( Tietenberg , 2003 , str. 527 ) .

Inflacija bi povzročala padanje realne finančne obremenitve (na enoto emisij), v kolikor bi nominalna višina davkov ostala nespremenjena (Tietenberg, 1994, str. 224).

Povečevanje znanja lahko vodi do gospodarske rasti, ne da bi bilo za to potrebno povečevati energijske in materialne vložke (Tietenberg, 2003, str. 527).

V teh primerih trg ne ostaja , saj lastnik ne more izključiti drugih iz uporabe , torej jim ne more zaračunati uporabe ( Tietenberg , 1994 , str. 38 - 39 ) .

Vendar odločitev o tem , komu naj se podeli lastninska pravica , pomeni tudi odločitev o smeri transferja dohodka ( Tietenberg , 1994 , str. 48 ) .

Strošek nadzora onesnaževanja skozi trgovanje z dovoljenji emisij je še vedno precej nižji kot klasični » upravljalno nadzorni pristop « ( Tietenberg , 1985 , str. 43 – 44 ) .

Vendar odločitev o tem, komu naj se podeli lastninska pravica, pomeni tudi odločitev o smeri transferja dohodka (Tietenberg, 1994, str. 48).

V teh primerih trg ne ostaja, saj lastnik ne more izključiti drugih iz uporabe, torej jim ne more zaračunati uporabe (Tietenberg, 1994, str. 38-39).

Pri izrabi okoljskih sredstev iščemo tako izrabo , ki bo optimalna za vse , torej tudi za prihodnje generacije ( Tietenberg , 1994 , str. 15 - 18 ) .