Timonen) neprofitne organizacije uvrščajo med formalne oskrbovalce, saj so po njihovem mnenju tudi te organizacije lahko profesionalni ponudniki storitev.

Timonen govori o tem, da vsi družinski člani niso enako obremenjeni z oskrbovanjem družinskega člana in da so oskrbovalke večinoma ženske.

Timonen (2008) neformalne izvajalce oskrbe v nasprotju od formalnih opredeli kot neplačane oskrbovalce, najpogosteje so to družinski člani, prijatelji in sosedje.

Timonen (2008) poudarja, da se vloga družinskih oskrbovalcev spreminja predvsem zaradi spremenjenih delovnih obveznosti ter spremenjene mobilnosti.

Timonen (2008, str. 111) formalno oskrbo opredeljuje kot oskrbo, ki jo izvajajo plačani in strokovno usposobljeni izvajalci bodisi v skupnosti bodisi v institucionalnem okolju.

Timonen ( 2008 , str. 6 ) ugotavlja , da je v današnjem času v veliko državah delež starejšega prebivalstva 20-odstoten , zelo kmalu pa lahko pričakujemo že 25-odstotnega .

Timonen (2008, str. 6) ugotavlja, da je v današnjem času v veliko državah delež starejšega prebivalstva 20-odstoten, zelo kmalu pa lahko pričakujemo že 25-odstotnega.

Timonen (2008) loči med skupnostno oskrbo in oskrbo na domu.

Staranje posameznikov v kombinaciji z upadom števila rojstev povzroča zviševanje deleža in števila starejših prebivalcev in s tem staranje populacije (Timonen, 2008, str. 6).

Vse to namreč vpliva na zmožnost družine za izvajanje oskrbe starega človeka oziroma na številčnost virov pomoči in izvajalcev oskrbe (Timonen, 2008).

Timonen in Vuori (2018) sta raziskala, kako uvedba novih digitalnih tehnologij na delovnem mestu vpliva na kognitivno fleksibilnost zaposlenih.

To je druga plat integracije , ki se kaže v učinkih , ki ( so nasprotje avtonomije in ) vodijo v odvisnost posameznika od skupine ( Timonen 2008 , 111 ) .

Zaradi tega je treba opazovati zdravstveno stanje v populaciji in se primerno odzvati na zaznane spremembe (Timonen, 2008, str. 47).

To so največkrat družinski člani, sosedje in prijatelji, ki opravljajo pomoč pri človeku na domu (Timonen, 2008).

Razvija se, ko generacije v družini opazujejo prakse ena druge in temu prilagajajo svoja pričakovanja (Timonen in drugi 2013, 17).

Timonen v Hlebec in drugi 2014) opozarjajo, da je meja med formalno in neformalno pomočjo ponekod zabrisana.

Uporaba invazivnih posegov in oskrba na enotah za intenzivno nego je bila nižja za starejše paciente (Timonen, 2008, str. 59).

Timonen (ur.), Contemporary grandparenting: changing family relationships in global contexts (str.

Kot navaja Timonen (2008, str. 110), je dolgotrajna oskrba pretirano naravnana v zdravstvene in premalo v socialne vidike.

Timonen in Vuori (2018) povzameta, da je primer digitalizacije podjetja DigiSite potrdil potrebo po kognitivni fleksibilnosti zaposlenih kakor tudi celotnega prodajnega procesa podjetja.