Glas trepeče staremu gospodu, oči se mu rose od
Videl sem jo videl in od tega pogleda mi še trepeče duša in telo
. — Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob
Sonce se je uprlo snežna pobočja vse blišči zrak trepeče svetlobnih valovih
Čez dan bilo mi je, kot da trepeče
In trepeče angeljček nad devojko in odtrepeče zvenečimi eterskimi perotnicami in se razlije zopet barve
kopje ogromno konju pošastnemu bok in uslečeni trebuh zapiči kopje se konju med rebra in tam obtiči in trepeče
Iz teh krepkih in ličnih vrstic kipi topla molitev, trepeče
povezana živi svojem svetu dolge dneve preživljajo soparni vročini izobilju bujnega gozda kjer zrak trepeče
Vsak trepeče od sodrugov diha.
zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo
Molčeča gre Minica z možmi čez gorovje, v spominu na dogodke današnjega dné jej utriplje in trepeče srce
Pot oblije vse mi telo trepečem Malo še pa po meni bilo bi mislim moja Agalis
Evo tudi jaz kar trepečem
sem ga iz srca z besedo, vendar trepečem