Človekova poklicanost je, da v sodelovanju z božjim odrešenjskim načrtom živi trinitarično duhovnost v služenju in pospešitvi izpolnjenja tega stvarstva v slavi.

Zaporedje počastitve, prošnje, upanja v izvrševanju in hvalnice nam izraža trinitarično dinamiko v kroženju molitvenih oblik (pogl.

Z naše perspektive jo prepoznavamo kot soteriološko trinitarično molitev, ki vodi v trinitarizacijo.

Vsaka marijanska pobožnost mora biti vselej kristološko (in s tem trinitarično) kakor tudi ekleziološko utemeljena in usmerjena.

V zaporednem molitvenem dostopanju človek resnično vstopa v notranjetrinitarično božje življenje in notranje trinitarično življenje vstopa v življenje človeka.

V tem vidimo rekurzivnost, ki nas vodi vedno globlje v trinitarično perihorezo molitve.

V tej dinamiki vidimo trinitarično molitveno dinamiko prehajanja med akcijo in kontemplacijo.

V povezavi s trinitarično teologijo govorimo o trinitarični teologiji duhovnosti.

V evharistiji torej prepoznavamo povezavo med trinitarično teologijo in ekleziologijo.

V devetem poglavju smo obravnavali trinitarično molitev v bogoslužju.

Trinitarično vsebino lahko najdemo v vseh liturgičnih sestavinah: v vsebini liturgičnih molitev, v znamenjih, kretnjah.

Trinitarično pojmovanje osebe izpostavlja prav poseben položaj človeka v stvarstvu.

Trinitarično molitev namreč vseskozi obravnavamo s perspektive posameznika kot osebno krščansko molitev.

Trinitarično molitev močno povezuje z vero in versko pripadnostjo molivca.

Trinitarično duhovnost predstavi tudi v praksi nekaterih mistikov in gibanj.

Trinitarično dostopanje smo obravnavali kar se da celovito (pogl.

Tomaža, ki se opira na trinitarično teologijo sv.

Temelj zakramenta kot mysterion je torej trinitarično občestvo, ki biva in deluje v smeri izpolnitve odrešenjske zgodovine.

Tako izpoveduje kristocentrično in trinitarično pojmovanje nauka o milosti.

Pri obravnavi molitev nas zanimajo le posamezni primeri molitev, na katerih bomo izoblikovali osnovni ključ za trinitarično razlago.