Le tako se nam gora morda odkrije nasmehne in nam uteši koprnenje ki nas žene da smo prišli sem gor
najblažja, najtrajnejša vez, vez iskrenega prijateljstva je premagala polagoma njegovo dušno strast ter utešila
Sočutno se je sklonila sestra črez njeno posteljo; posrečilo se ji z nežnim nagovarjanjem utešiti Danico
No, v vrtincu blaznega življenja je pač za čas utešila, uspavala in zamorila glas vesti.
Tja pojde, da uteši domače ljudi, ki trpe na tujih tleh, potlej — če je odločeno tako v sklepu božjem
knjigam, ki ti obtežujejo um, ne da bi ga bogatile — kakor se pijanec vrača k opojni pijači, da si uteši
Mirno jutro ga je nekoliko utešilo. Ni hotel misliti na to, kar se je bilo zgodilo.
Tem kakor je brž spoznala je bila ona svojim kričečim tovorom katerega utešiti in spanje zazibavati se
Kdo tebe, sivi mož, uteši?
Kako naj utešim obupno vzdihovanje njegove uboge duše?
S tem žvižganjem je hotel utešiti razburjenost, ki ga je obšla.
Ni je bilo tolažbe, ki bi mogla utešiti
otopilo čut za tuje nezgode, še gledati ni mogla tuje nesreče; čutila je tem bolj neskončno hrepenenje utešiti
tu si utešiš bolečino plamena!
Mogoče so bili uteši v Elejlini službi in so jo kot trofejo pripeljali pred carskega mahiba.