Velikomoravska težka konjenica je posnemala sodobne frankovske predhodnike vitezov z drago opremo, ki so si jo lahko privoščili le najvišji družbeni sloji.

Velikomoravska naselja je mogoče razdeliti v štiri glavne kategorije.

Velikomoravska država je zaradi nenehnih notranjih političnih sporov izgubljala svoja ozemlja.

Prav tako je nekaj časa trajala tudi velikomoravska cerkvena uprava.

Književnih del, ki bi jih lahko nedvoumno opredelili kot velikomoravska, ni prav veliko.

Velikomoravska pokopališča vsekakor pričajo o bogati prehrani in napredni zdravstveni negi.

Velikomoravska je postala pomembna tema češkega in slovaškega romantičnega nacionalizma 19. stoletja.

V tem času se je razrušila velikomoravska deržava in Ogri so prihrumeli tudi v vzhodno krajino ter se je po vsem polastili.

Velikomoravska je kljub temu porazila vse te vojske, spopadi z Arnulfom pa so se že naslednje leto nadaljevali.

Sodobno zgodovinopisje pripisuje ustanovitev zgodnjesrednjeveške države, znane kot Velikomoravska, njemu ali ekspanzionistični politiki njegovih naslednikov.

Sodobno zgodovinopisje pogosto postavlja pod vprašaj trditve, da je Velikomoravska trajno priključila ogromna sosednja ozemlja.

Nato je poleti 871 izbruhnila velikomoravska vstaja proti vzhodnofrankovskima regentoma, ki jo je vodil duhovnik Slavomir.

Velikomoravska je za seboj pustila trajno zapuščino v srednji in vzhodni Evropi.

Velikomoravska je bila v drugi polovici 9. stoletja med najnevarnejšimi nasprotniki Vzhodnofrankovskega cesarstva.

Največjo moč je Velikomoravska dobila s prihodom bizantinskih misijonarjev sv.

Med njegovo vladavino je Velikomoravska dosegla svoj največji ozemeljski obseg.

Velikomoravska je dokončno propadla v prvem desetletju 10. stoletja zaradi invazije Ogrov.

Približno v istem času (879/880) je Velikomoravska prvič poskušala svoje ozemlje razdeliti na škofije.