Kako veſel je jetnik kteri je dolgo zhaſa sdihval tamni jezhi kjer je vſaki dan novo terplenje imel kader
je poboshin revesh ki je bil ſhantov in ki tudi ni mogel rasloshno govoriti in je smiram rekel de je veſel
ſi jih perdobiti in tiſti dan ko boſh vezh takih perloshnoſt najdil bi ti imel bolj veſel ſpat iti kakor
Hozheſh na ſveti veſelo shiveti mladih letah ne rasvadi ſe zhlovek ki malo potrebuje pa veliko poterpí
˛Ste veſele, ſe bahate,
Pleſale s’ mladenzhi divize veſele;
Vſe ſe veſelí in upa,
Drugi dan je ſpet ravno tako jed perpravil in bolnik je ſpet ni mogel jeſti pa je le poterpel in je bil veſel
Na to mu je prezej ta revesh veſelim oblizhjem odgovoril ˛ She nikoli hudiga dneva niſim imel
vpraſhali kako ſe pozhuti in kako mu je per ſerzu jim je odgovoril Niſim bil ſhe nikoli tako mirin in veſel
je bilo nekej poſebno prijasniga in ljubesniviga njegove ozhí in njegovo zelo oblizhje je bilo tako veſelo
naj tavshent let na semlji shiví velikimi teshavami obloshen in vedni temoti in ſuhoti bi bil smiram veſel
Venzel Lihtenſtajnſki goſpod in vlaſtnik temu kraju je bil tega ſliſhati neisrezheno sadovoljen in veſel
Povernil ſe je ſvojo ljubo ſamoto ter je ſrezhno ino veſelo vmerl
Sdaj je bil grof tako shaloſten in sraven tako veſel de ſam ni vedil kaj je mogozhniſhi od te shaloſti